Rekordni požari v Amazoniji razkrivajo točko brez vrnitve za “pljuča planeta”
Amazonija je leta 2024 doživela najhujšo sezono požarov v dveh desetletjih. Čeprav se je klasična sečnja umirila, so plameni zajeli več kot 3,3 milijona hektarjev deževnega gozda in v ozračje sprostili okoli 791 milijonov ton CO₂, približno toliko kot jih v enem letu izpusti Nemčija.
Po podatkih Skupnega raziskovalnega centra Evropske komisije JRC, ki je objavil novo študijo, se požari širijo hitreje in neposredno slabijo enega ključnih ogljičnih ponorov na planetu. Prvič doslej je v regiji prav degradacija zaradi ognja presegla klasično sečnjo kot glavni vir emisij.
Katastrofalno leto za pljuča planeta
Analiza v reviji Biogeosciences navaja, da so lanski požari povzročili sedemkrat več emisij kot povprečje prejšnjih dveh let. Najhuje je bilo v Braziliji, kjer so dosegli najvišje ravni emisij iz degradacije doslej, in v Boliviji, kjer je ogenj uničil okoli devet odstotkov preostalega, doslej neokrnjenega gozda.
Znanstveniki opozarjajo, da kombinacija dolgotrajne suše, ekstremne vročine in človekovih posegov Amazonijo potiska proti točki preloma. Po njej okrevanje morda ne bo več mogoče, vsaj ne v merilu, ki bi znova vzpostavilo nekdanji ogljični ponor.
Zakaj gori pogosteje kot nekoč
Gozd, nekoč naravno odporen zaradi visoke vlage, se vse težje brani pred ognjem. Suša v letih 2023 in 2024, rekordne temperature in izguba vlažnosti tal ustvarjajo pogoje za hiter razmah plamenov. Svoje dodajo tudi človeške dejavnosti, od pobeglih požigov pri čiščenju zemljišč do namernih požarov za širitev kmetijskih površin. Razdrobljenost gozdnih masivov dodatno olajša širjenje ognja in slabi regeneracijo.
Ekološke in podnebne posledice
Amazonija, doslej pomemben ponor ogljika, se spreminja v vir emisij, kar pospešuje globalno segrevanje. Poleg CO₂ regija izgublja biotsko raznovrstnost, slabijo tla in vodni viri, ogrožene so domorodne skupnosti. Če se trend ne ustavi, lahko del pragozda preide v savano, kar bi imelo globalne posledice.
Kaj pomaga
Raziskovalci poudarjajo nujnost mednarodnega sodelovanja in naložb v preprečevanje požarov, zaščito zemljišč domorodnih ljudstev, trajnostno kmetijstvo ter strožji nadzor požigalnih praks. Napredni satelitski sistemi za zgodnje zaznavanje naj bi omogočili hitrejše posredovanje.
Rekordni požari so jasen opomin, da se Amazonija približuje kritični meji. Okrevanje je možno le ob odločnih ukrepih Brazilije, njenih sosed in širše mednarodne skupnosti. Dim in posledice potujejo na tisoče kilometrov, učinke čutimo tudi drugje, z gozdom izgoreva del prihodnosti planeta.
Pripravil: J.P.
Vir: JRC, Biogeosciences, Nature Climate Change, NASA Earth Observator,
