Švicarski ledeniki se talijo hitreje kot kadarkoli: letos izgubili kar 3 % mase
Ledeniki v Švici so letos doživeli izjemno močno taljenje, izgubili so približno 3 % svoje celotne mase. Gre za četrti največji upad v zgodovini meritev, opozarjajo švicarski znanstveniki. Ta številka je še toliko bolj skrb vzbujajoča, ker se je v zadnjem desetletju stalilo že četrtina vseh ledenikov v državi.
Kaj razkrivajo podatki
Raziskavo je izvedel program GLAMOS (Swiss Glacier Monitoring Network), ki meri stanje ledenikov v sodelovanju z Akademijo znanosti. Analize kažejo, da so ključni vzroki letošnjega pospešenega taljenja nizka količina snega pozimi, rekordne temperature poleti in zgodnji začetek taljenja že spomladi. Zaradi redke snežne odeje so ledene ploskve ostale nezaščitene, sončna toplota pa je neposredno pospešila izgubo ledu.
Nekateri ledeniki, kot je Gries, so samo v enem letu izgubili do šest metrov debeline ledu. Rhône, eden najbolj znanih ledenikov v Alpah, beleži stalen in pospešen umik.
Posledice za okolje in ljudi
Izguba ledenikov ni zgolj estetska sprememba pokrajine, temveč resna grožnja ljudem in gospodarstvu. Ledeniki delujejo kot naravni rezervoarji vode, ki napajajo reke in hidroelektrarne. Njihovo pospešeno taljenje pomeni več poplavne nevarnosti v kratkem času in manj razpoložljive vode v sušnih mesecih.
Dogodki v zadnjih letih so pokazali tudi varnostna tveganja. Spomladi 2025 je v švicarski vasi Blatten zaradi nenadnega kolapsa ledenika prišlo do plazu, ki je zasul večji del vasi. Takšne nesreče bi lahko v prihodnje postale pogostejše.
Turistični sektor, ki se v Švici močno zanaša na gorski turizem, smučanje in obisk ledenikov, se sooča z izgubo privlačnosti. Hkrati pa se spreminjajo tudi lokalni ekosistemi, saj ledeniki vplivajo na mikroklimo in življenjske pogoje v visokogorskih območjih.
Taljenje švicarskih ledenikov je del globalnega trenda. Podnebne spremembe povzročajo hitro krčenje ledenikov po vsem svetu – od Himalaje do Andov. Višje ležeči ledeniki imajo nekoliko več možnosti za preživetje, vendar ob trenutnih emisijah toplogrednih plinov dolgoročno niso varni.
Ali še lahko ukrepamo?
Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in izvajanje mednarodnih zavez upočasnilo najhujši scenarij. Švica hkrati krepi monitoring, opozorilne sisteme in pripravlja varnostne načrte za skupnosti, ki so najbolj izpostavljene.
Letos izgubljenih 3 % ledeniške mase ni izoliran pojav, ampak jasen signal, da se ledeniki bližajo točki brez vrnitve. Vsako leto šteje in čeprav se lahko zdi, da so Alpe daleč, posledice občutimo vsi: od podnebja do pitne vode in gospodarstva.
Pripravil: J.P.
Vir: GLAMOS, European Environment Agency, Pexels
