Švicarske ure še naprej osvajajo svet
Švicarske ure so že desetletja simbol točnosti, popolnosti in prestiža. Švicarji na tem področju očitno ne popuščajo. Ostajajo korak pred konkurenco, kot da bi čas sami izumili. V zadnjem letu se je v industriji marsikaj premaknilo.
Povpraševanje po cenejših modelih je padlo, kupci pa so vse pogosteje posegali po luksuznih različicah, ki presegajo funkcijo merjenja časa. Proizvajalci so ustvarili 19,9 milijarde frankov (16,9 milijarde evrov) izvoza, več kot leto prej. Hkrati pa je bilo ur, ki so zapustile državo, manj kot kadarkoli po letu 2009. Cene so šle navzgor, količine navzdol.
Kitajska je izstopala. Kupci tam švicarske ure iščejo povsod. Doma, v Evropi, na letališčih in v luksuznih nakupovalnih ulicah sveta.
Lansko leto je bilo za švicarsko industrijo ur velik napredek
Leto 2017 je bilo za švicarsko urarsko industrijo prelomno. Izvoz je dosegel 19,9 milijarde frankov, kar predstavlja 2,7 odstotka več kot leto prej. Čeprav so izvozili manj enot, so bile ure dražje, kar potrjuje jasno premik v smeri luksuza. Kupci vse pogosteje izbirajo vrhunske izdelke, tiste, ki so redki, natančno izdelani in cenjeni kot statusni simbol. Podatke je objavila Zveza švicarske urarske industrije, povzema pa jih tudi nemška tiskovna agencija dpa.
Povpraševanje ostaja močno, predvsem na trgih z visoko kupno močjo. V ospredju so Azija, Evropa in Amerika. Švicarske ure slovijo po estetski in tehnični dovršenosti, kjer se natančnost sreča z inovacijo, tradicija pa z modernim oblikovanjem. Vse to ustvarja izdelke, ki niso zgolj praktični, ampak tudi kulturno vredni.
Med najpomembnejše izvozne trge sodijo Hong Kong, ZDA, Kitajska, Francija, Singapur, Italija, Japonska in Nemčija. Na domačem trgu pa so cene višje kot pri sosedah, kar zavira lokalno prodajo. Podjetja morajo cene v evroobmočju natančno prilagajati, da ostanejo konkurenčna.
Na gibanja vpliva tudi dolar. Velik del izvoza je namenjen v ZDA in v Azijo, zato mora industrija obvladovati stroške in hkrati povečevati produktivnost. Proizvodnje pa ne morejo preprosto preseliti drugam. S tem bi izgubili pravico do oznake Swiss Made, ki ni zgolj oznaka porekla, ampak zaščiten znak vrednosti.
Cene švicarskih ur so na domačem trgu višje kot v sosednjih državah, kar zmanjšuje privlačnost za lokalne kupce. Blagovne znamke zato prilagajajo cene v evroobmočju, da ostanejo konkurenčne.
Tudi vpliv dolarja ni zanemarljiv. Ker pomemben del izvoza poteka v ZDA in Azijo, morajo podjetja natančno nadzorovati stroške, obenem pa ohraniti kakovost. Selitev proizvodnje v tujino ni možnost. Z izgubo oznake Swiss Made bi izgubili tudi verodostojnost.
Azija je ključni trg, saj prejme več kot polovico vsega izvoza. Evropa in Amerika sledita z manjšimi deleži. Največ ur prodajo v Hong Kongu, ZDA, na Kitajskem, v Franciji, Singapurju, Italiji, na Japonskem in v Nemčiji. Kitajci švicarske ure kupujejo praktično povsod, ne le doma.
Leta 2017 je izvoz na Kitajsko poskočil za 18,8 odstotka, v Azijo za 4,8, v Evropo za 2,6 odstotka, medtem ko je v ZDA upadel za 4,4 odstotka.
Kako pomembna je Švica v svetovnem izdelovanju ur?
Švica ostaja svetovna številka ena po vrednosti ur. Povprečna izvozna cena znaša 608 frankov. Na drugi strani Kitajska, največja po številu izdelanih ur, dosega le tri franke na kos. Kakovost pred količino. Konkurenca iz Azije pa hitro raste, zato se tudi pritisk na švicarsko industrijo povečuje. Pogosta težava ostajajo tudi ponaredki, ki škodijo ugledu znamk
Švicarska urarska industrija je tretja najmočnejša švicarska izvozna industrija. Po vsem svetu je Švica najpomembnejši izvoznik ur, pred Hong Kongom in Kitajsko
Kako se podjetja soočajo s ponarejanjem?
Ponarejanje škoduje ugledu blagovnih znamk ur in povzroča veliko škodo podjetjem. Blagovne znamke se morajo braniti in zato vložiti veliko denarja v boj za zaščito svojih delovnih mest in ohranjanje zaupanja potrošnikov v originalne ure.
Ker je tovrstni pojav težko ustaviti, švicarska podjetja organizirajo operacije po vsem svetu za zaplembo ponaredkov. Vsako leto zasežejo do 1,5 milijona ponarejenih ur. Podjetja prav tako podpirajo domače in tuje oblasti v smislu strokovnosti in analiz na tem področju. Vzdržujejo tudi tesne stike z Upravo za industrijo in trgovino na Kitajskem (AIC) in aktivni pa so tudi na internetu. Leta 2017 so uspeli ustaviti 270.000 primerov dražb ponarejenih ur. Poleg tega izvajajo tiskovne kampanje, da potrošnike opozorijo na tovrstno težavo.
Avtor: Marko Vidrih
