
Zakaj imajo nekateri možgani “30 let”, čeprav je telo že pri 60
Ali ste se kdaj vprašali, zakaj nekateri pri 70 letih delujejo umsko mlajši od drugih pri 40? Znanstveniki pravijo, da se naši možgani starajo na svoj način in ne nujno v koraku z našo osebno izkaznico. Koncept “možganske starosti” danes vse bolj spreminja razumevanje zdravega staranja.
Kaj sploh pomeni možganska starost?
Možganska starost je ocena, koliko so naši možgani biološko “stari” glede na njihovo zgradbo in delovanje, neodvisno od kronološke starosti.
Raziskovalci jo določajo s pomočjo naprednih možganskih posnetkov (MRI), kjer analizirajo:
- Debelino sive snovi.
- Prostornino hipokampusa.
- Spremembe v beli snovi.
Z uporabo umetne inteligence (UI) lahko nato napovejo, ali možgani izgledajo mlajši ali starejši, kot bi pričakovali.
Velika študija (Nature, 2022), ki je zajela več kot 100.000 možganskih skenov, je pokazala, da se nekatere možganske regije tanjšajo hitreje kot druge, in da se te spremembe pri nekaterih ljudeh začnejo mnogo prej.

Ko možgani hitreje “postarajo”
Če so možgani videti starejši od kronološke starosti osebe, to lahko pomeni večje tveganje za nekatere bolezni. Višja možganska starost od pričakovane je pogosto povezana z:
- Alzheimerjevo boleznijo.
- Depresijo in anksioznostjo.
- Kroničnim stresom.
Dr. Katharine Dunlop (nevroznanstvenica): »Meritev možganske starosti je kot termometer. Ne pove vam, kaj točno povzroča težavo, a opozori, da nekaj ni v ravnovesju.«
Znanstveniki upajo, da bodo s spremljanjem teh odstopanj lahko zgodaj odkrivali ljudi z večjim tveganjem za kognitivni upad, še preden se pojavijo prvi simptomi.

Kaj vpliva na staranje možganov? (Vloga življenjskega sloga)
Čeprav genetika igra svojo vlogo, ima naš vsakdanji življenjski slog izjemen vpliv na to, kako “mladi” ostajajo naši možgani.
Dejavniki, ki upočasnjujejo staranje:
Področje | Vpliv |
Telesna aktivnost | Spodbuja rast novih živčnih povezav in izboljšuje prekrvavitev. |
Prehrana | Bogata z omega-3 maščobami in antioksidanti, zmanjšuje vnetne procese. |
Mentalna aktivnost | Izobraževanje, branje in učenje krepijo t. i. kognitivno rezervo. |
Družabnost | Povezanost z drugimi ohranja čustveno in duševno zdravje. |
Izvozi v Preglednice
Nasprotno: Kajenje, debelost, kronični stres in pomanjkanje spanja so povezani s hitrejšim staranjem možganov.
Izzivi in prihodnost meritev
Koncept “možganske starosti” še ni del rutinske medicinske diagnostike. Razlog je, da različni modeli in metode pogosto dajejo različne rezultate, poleg tega pa je interpretacija občutljiva na kakovost MRI posnetkov.
- Omejitev danes: Trenutno ni mogoče preprosto reči: “Moji možgani so deset let mlajši od mojih let.”
Kljub temu področje hitro napreduje. Novi algoritmi združujejo podatke iz MRI, EEG in biokemičnih markerjev, da bi napoved postala natančnejša in dostopnejša.

Kako ohraniti možgane “mlade” (Preverjene navade)
Čeprav »čudežne formule« ni, znanost vedno znova potrjuje te preproste navade:
- Gibajte se vsak dan (tudi sprehodi štejejo).
- Jejte raznoliko in čim manj predelano hrano.
- Spite vsaj 7 ur in spijte dovolj vode.
- Ohranjajte radovednost: berite, rešujte križanke, učite se nove stvari.
- Negujte družbene stike – pogovor je najboljša vadba za možgane.
Možgani imajo svojo uro
Naši možgani ne delujejo vedno v ritmu telesa, nekateri starajo hitreje, drugi počasneje. Toda dobra novica je, da imamo veliko vpliva sami: s svojimi navadami vsak dan pišemo novo poglavje v zgodbi o tem, kako dolgo bodo naši možgani ostali mladi in vitalni.
Pripravil: J.P.
Viri: Nature, ScienceNews, The Lancet, Frontiers in Aging Neuroscience, Pexels, Freepik