Zdravila v Evropi dražijo, a razlike z ZDA ostajajo ogromne
Evropejci za zdravila plačujejo zelo različno, odvisno od tega, kje živijo. Kljub razlikam pa Evropa kot celota porabi precej manj kot ZDA. Leta 2022 je Amerika za zdravila namenila približno 617 milijard dolarjev, 24 evropskih držav skupaj okoli 233 milijard. Razlika je velika in ni naključna.
Največ plačajo Švicarji, Nemci in Skandinavci
Na vrhu lestvice porabe na prebivalca so Švica, Nemčija, Nizozemska ter skandinavske države. Letna poraba na posameznika se tam giblje med 450 in 550 evri. V Sloveniji znaša povprečna poraba približno 362 evrov na prebivalca, kar državo uvršča v evropsko sredino – nad državami vzhodne Evrope, a pod najbogatejšimi članicami EU. Na drugem polu so Hrvaška, Poljska in Bolgarija, z zneski okoli 250 evrov. Razloge je treba iskati v pogajalski moči držav, strukturi nacionalnih zdravstvenih sistemov in kupni moči prebivalcev. Večja kot je blagajna in bolj kot je sistem centraliziran, lažje je doseči popuste in omejitve cen.
Zakaj Evropa plača manj kot ZDA
V Evropski uniji cene zdravil praviloma nadzorujejo javni regulatorji in plačniki, v ZDA so bolj prepuščene trgu. Evropske države se s farmacevtskimi podjetji sistematično pogajajo in uporabljajo referenčno oblikovanje cen, cene primerjajo s sosedami in omejijo odstopanja. Nove učinkovine ocenjujejo po dodani vrednosti, če terapija ne prinese jasnega izboljšanja v primerjavi z obstoječimi možnostmi, visoke cene ne odobrijo. Tak pristop je izrazit v Veliki Britaniji, Nemčiji in na Švedskem, kjer stroške neposredno tehtajo z zdravstvenimi učinki.
V ZDA je pogajalski prostor države omejen, vpliv posameznih zavarovalnic je razdrobljen in neenoten. Posledica je, da ameriški bolniki pogosto plačajo več, včasih tudi večkratnik evropske cene za enako zdravilo.
Poraba narašča tudi v Evropi
Tudi ob strogih pravilih evropski izdatki rastejo. V Nemčiji so se med letoma 2012 in 2022 bolnišnične cene dvignile za več kot 11 odstotkov, v lekarnah za približno 3 odstotke. Plačniki zato opozarjajo na proračunske omejitve, zlasti pri dragih inovativnih terapijah. Če bi se Evropa približala ameriškemu cenovnemu modelu, bi bil dostop do zdravil in vzdržnost javnih sistemov pod resnim pritiskom.
Evropski model zaenkrat drži linijo
Kombinacija nadzorovanih cen, skupnih pogajanj in vrednotenja učinkovitosti ostaja glavni razlog, da so zdravila za povprečnega Evropejca razmeroma dosegljiva. Model ni popoln in ni brez trenj, a v primerjavi z ameriškim ohranja nižje cene in širši dostop, kar je v starajoči se Evropi vse pomembnejše.
Pripravil: J.P.
Vir: RAND Corporation, EMA, OECD Health Data, Eurostat
