Leonardo da Vinci: brezčasni um renesanse
Rojen leta 1452 v vasi Vinci blizu Firenc. Fant iz Toskane, ki je odrasel v času, ko se je Evropa prebujala, ko so stara pravila začela pokati, ko je beseda “renesansa” zares dobila pomen. Leonardo je postal njen simbol. Umetnik, znanstvenik, mislec, človek, ki se ni zadovoljil z enim samim odgovorom.
Umetnik, ki ga je svet prepoznal že za časa življenja
Najprej je zaslovel kot slikar. Mona Lisa, obraz z nasmehom, ki se izmika razlagi, in hkrati postane simbol skrivnosti človeške duše. Zadnja večerja, prizor, ki ga poznamo vsi, a je Leonardo s kompozicijo in izraznostjo postavil na povsem novo raven.
A njegova umetnost ni živela le na velikih platenih. V zvezkih, na skicah, v drobnih risbah človeških rok, mišic, obrazov, živali – povsod se kaže njegova obsedenost z opazovanjem. Mnoga dela je pustil nedokončana, kot da bi ga nova ideja vedno prehitela.
Znanstvenik in človek, ki ga je gnala radovednost
Leonardo ni znal ločiti med umetnostjo in znanostjo. Za njega sta bila eno. Če je želel naslikati roko, je moral razumeti, kako se mišice gibljejo. Če ga je zanimalo gibanje vode, je risal tokove rek, valove, oblake.
V anatomiji je bil več stoletij pred svojim časom. Njegove risbe mišic, organov in celo možganov so še danes osupljive. Ko je odkrival, je zapisoval, ko je opazoval, je risal. Zanj je bilo življenje uganka, ki jo je bilo vredno secirati in znova sestaviti.
Inženir prihodnosti
Mnoge njegove skice so videti kot časovni preskok. Leteči stroji z razpetimi krili, ornitopter, ki spominja na sodobno letalo. Podmornice, oklepniki, celo zametki robotov. Nekaj med fantazijo in tehničnim priročnikom.
Njegove hidravlične naprave, vodni stroji, načrti mostov, vse to kaže, da je mislil stoletja naprej. In kar je najbolj neverjetno, veliko njegovih zamisli bi inženirji lahko danes dejansko sestavili.
Zapuščina, ki presega eno življenje
Leonardo je bil vse hkrati: slikar, kipar, arhitekt, glasbenik, raziskovalec. Bil je utelešenje renesančnega ideala, človeka brez meja. Navdihoval je sodobnike, a v resnici je ustvarjal za prihodnost. Njegovi zapiski, ki so stoletja ostali skriti, so danes zakladnica idej in dokaz, da radovednost nikoli ne zastara.
Umrl je leta 1519 v Amboiseu v Franciji, ob strani mu je stal kralj Frančišek I., ki ga je občudoval kot prijatelja in genija.
Leonardo da Vinci ostaja opomnik, da je mogoče živeti življenje, v katerem se umetnost in znanost ne izključujeta, ampak se dopolnjujeta. In da včasih en sam človek, s svinčnikom v roki in idejo v glavi, spremeni naš pogled na svet.
Pripravil: J.P.
Vir: Britannica, The Met Museum, Louvre, Smithsonian Magazine
