Ogromen objekt, ki bo spremenil usodo človeštva, gradijo 1,5 kilometra pod zemljo (VIDEO)

22. nov. 2026, ob 21.12
Posodobljeno pred 27 minutami
119
150 SEK

Globoko pod površjem Južne Dakote, na skoraj kilometer in pol globine, poteka eden najambicioznejših znanstvenih projektov današnjega časa. Gre za mednarodni projekt Deep Underground Neutrino Experiment (DUNE), v katerem sodeluje približno 1.800 raziskovalcev z vsega sveta. Njihov cilj je raziskati lastnosti nevtrinov – enih najštevilnejših, a hkrati najbolj skrivnostnih delcev v vesolju.

Nevtrine pogosto imenujejo »delci duhovi«, saj imajo izjemno majhno maso in zelo redko reagirajo z drugo snovjo. Vsako sekundo skozi človeško telo preidejo bilijoni nevtrinov, ne da bi se tega sploh zavedali. Prav zaradi njihove izmuzljivosti so za proučevanje potrebne ogromne in izjemno občutljive naprave, zaščitene pred zunanjim sevanjem.

Nevtrini bodo prepotovali 1.300 kilometrov skozi Zemljo

Projekt DUNE deluje kot nekakšen kozmični raziskovalni laboratorij, ki povezuje dve ključni lokaciji v Združenih državah Amerike. Vir nevtrinov je v ameriškem nacionalnem pospeševalniškem laboratoriju Fermilab blizu Chicaga v zvezni državi Illinois, od koder bodo močan žarek teh delcev usmerjali proti podzemnemu raziskovalnemu centru Sanford (SURF) v Južni Dakoti.

Posebnost tega poskusa je dejstvo, da bodo nevtrini prepotovali 1.300 kilometrov neposredno skozi trdno Zemljino skorjo. Ker zlahka prehajajo skozi kamnine, za njihovo potovanje ni treba izkopati nobenega predora. Na začetku poti jih bo zaznaval tako imenovani bližnji detektor v Fermilabu, na cilju pa jih bo pričakal ogromen oddaljeni detektor, nameščen skoraj 1,5 kilometra pod zemljo. Takšna globina je nujna, saj plast kamnin nad laboratorijem deluje kot naravni ščit pred kozmičnimi žarki in sevanjem iz okolja, ki bi sicer motili izjemno občutljive meritve.

Koliko preplačujete za zobozdravnika? Razlike v cenah so šokirale tudi nas
Za popolnoma enako zobozdravstveno storitev lahko nekateri plačajo tudi do skoraj trikrat manj – a ena napačna odločitev vas lahko na koncu stane še bistveno več. Ste se kdaj vprašali, zaka

VIDEO: Exploring a $100m Underground Neutrino Detector | BBC Earth Science

Ogromni detektorji s 17.000 tonami tekočega argona

Osrednji del oddaljenega detektorja sestavljajo ogromni kriostati, posebne izolirane posode, v katerih bo približno 17.000 ton tekočega argona na posamezen modul. Argon bo ohlajen na izjemno nizko temperaturo, približno –185 stopinj Celzija.

Ko nevtrino po dolgem podzemnem potovanju vendarle trči v atom argona, nastaneta šibek električni signal in svetlobni blisk. Ti mikroskopski sledovi bodo fizikom omogočili natančno spremljanje tako imenovanih nevtrinskih oscilacij, pojava, pri katerem nevtrini med potovanjem skozi prostor spreminjajo svojo vrsto.

Znanstveniki želijo razvozlati eno največjih skrivnosti vesolja

Glavni cilj projekta DUNE presega zgolj proučevanje subatomskih delcev. Znanstveniki upajo, da jim bo obnašanje nevtrinov in antinevtrinov pomagalo pojasniti, zakaj se snov in antimaterija po velikem poku nista popolnoma izničili.

Prav ta majhen presežek snovi je razlog, da danes obstajajo zvezde, planeti in življenje. Poleg tega bodo detektorji delovali kot nekakšni vesoljski teleskopi, sposobni zaznavati nevtrine, ki nastajajo ob eksplozijah zvezd oziroma supernovah. To bi lahko znanstvenikom omogočilo doslej neviden vpogled v nastajanje črnih lukenj.

Gradnja že poteka, prvi žarek nevtrinov predviden leta 2031

Gradnja tega znanstvenega velikana poteka v natančno določenih fazah. V podzemnih dvoranah raziskovalnega centra SURF se je že začelo zahtevno sestavljanje več tisoč jeklenih nosilcev, ki bodo podpirali ogromne module kriostatov. Po uradnem načrtu naj bi bili glavni podzemni prostori dokončani do leta 2029, detektorji pa naj bi bili povsem pripravljeni do leta 2030.

Po obsežni nadgradnji pospeševalnika PIP-II v Fermilabu je prvi žarek nevtrinov proti Južni Dakoti predviden za leto 2031. S tem se bo začelo novo poglavje v razumevanju temeljnih zakonov vesolja, znanstveniki pa upajo, da bodo končno dobili odgovore na nekatera najpomembnejša vprašanja o njegovem nastanku.

119
150 SEK