Točen datum »konca sveta« je napovedala srhljiva enačba! Zgodil naj bi se kmalu …
Novembra 1960 je ugledna znanstvena revija Science objavila delo treh raziskovalcev z Univerze v Illinoisu – Heinza von Foersterja, Patricie M. More in Lawrencea W. Amiota –, ki so opozorili na možnost globalnega zloma.
Napovedi o koncu sveta je bilo v zgodovini nešteto. Ena najstarejših znanih sega skoraj 4800 let v preteklost, ko se je pisec iz starodavne Asirije pritoževal nad upadom moralnih vrednot mlajše generacije. Po njegovem naj bi to napovedovalo zlom civilizacije. Od takrat do danes se apokaliptična svarila redno ponavljajo, večinoma brez resne znanstvene podlage, poroča Mirror.
Večina takšnih prerokb je prihajala od verskih voditeljev in prerokov – od judovskega voditelja Simona bar Giore, ki je verjel, da bo svet izginil okoli leta 70, do sodobnih pridigarjev, ki so konec sveta napovedovali še lansko jesen. A eno opozorilo, podano pred več kot šestimi desetletji, še danes vzbuja nelagodje, saj ima določeno znanstveno težo.
Novembra 1960 so namreč trije raziskovalci z Univerze v Illinoisu v reviji Science opozorili na mogoči globalni zlom v petek, 13. novembra 2026. Njihova vizija konca sveta ni vključevala jedrske vojne, trka asteroida ali izbruha supervulkana, temveč težavo, ki se ji je veliko težje izogniti: prenaseljenost.
Znanstveniki so analizirali demografske trende zahodnega sveta in ugotovili, da medicinski napredek močno pospešuje rast svetovnega prebivalstva. Po njihovih izračunih naj bi število ljudi na planetu okoli leta 2026 »težilo k neskončnosti«, kar bi lahko povzročilo globalno pomanjkanje hrane in naravnih virov.
Leta 1960 so na Zemlji živeli približno tri milijarde ljudi. Danes, na pragu leta 2026, ta številka presega osem milijard, znakov izrazitega upočasnjevanja rasti pa še ni veliko. Ocene demografov kažejo, da bi svetovno prebivalstvo lahko začelo upadati šele okoli leta 2080.
Ta ideja sicer ni nova. Britanski ekonomist Thomas Malthus je že leta 1798 opozarjal, da bo človeštvo neizogibno ostalo brez hrane, ker prebivalstvo raste eksponentno, proizvodnja hrane pa precej počasneje. Čeprav se je doslej pokazalo, da tehnološki in kmetijski napredek še dohajata rast prebivalstva, strah pred »maltuzijansko krizo« ni povsem izginil.
Zanimivo, nekateri najbogatejši ljudje na svetu obnašajo, kot da takšen scenarij ni nemogoč
Mark Zuckerberg naj bi za ogromno posestvo na Havajih porabil skoraj 190 milijonov dolarjev, tam pa naj bi gradil razkošen kompleks s podzemnim bunkerjem, lastno oskrbo z energijo in zalogami hrane. Jeff Bezos je kupil nepremičnine na izjemno varni lokaciji na Floridi, Larry Ellison pa je praktično prevzel celoten havajski otok Lanai.
Čeprav vse skupaj zveni kot zaplet znanstvenofantastičnega filma, takšne naložbe odpirajo vprašanje: se nekateri pripravljajo na scenarij, v katerem bodo hrana, prostor in varnost postali najdragocenejše dobrine? Bo leto 2026 res prelomno ali zgolj še en datum v dolgi zgodovini neuresničenih apokaliptičnih napovedi, bo šele videti.
(us)
