Iskrena izpoved mame: “To je razlog, zakaj zavidam ljudem, ki so se odločili, da ne bodo imeli otrok”
Nikoli ne bom tista oseba, ki vas bo vprašala, kdaj boste imeli otroke in če jih želite imeti. Prav tako nisem oseba, ki bi bila zelo navdušena nad otroki. Ko sem ugotovila, da sem noseča, sem se odločila, da je moja dolžnost, da poskrbim za otroka in ga skušam vzgojiti v odraslo zrelo osebo. Nisem popolna, a potrudila se bom po svojih najboljših močeh, sem si zaobljubila. Če sem iskrena, naravnost obožujem biti mama. Ampak vseeno velikokrat pomislim, kako bi bilo, če ne bi imela otroka – in ne, ni me sram tega priznati. Zato vam bom zaupala glavne razloge, zaradi katerih vedno po malem zavidam vsem tistim, ki so se zavestno odločili, da ne bodo imeli otroka. Velikokrat se sprašujem, kako bi bilo, če bi bila to jaz. Čeprav imam svojega otroka najraje na svetu in bi zanj naredila vse, se zavedam, da me bodo te misli spremljale za vedno. Kaj je razlog, da zavidam ljudem, ki so se zavestno odločili, da ne bodo imeli otrok?
Odgovorni so sami zase in ne za druge.
Ko imaš otroka, je tvoje življenje prilagojeno tvojemu otroku. Če bi bila sama, bi najbrž kdaj izpustila uravnotežen obrok, ker se mi ga ne bi ljubila pripravljati sami zase. Kakšen dan bi spala do poldneva, ker bi se tako počutila. Ukvarjala bi se izključno s svojimi hobiji. Skrbelo bi me samo zame in ne za nekoga drugega. Prihranjenih bi mi bilo milijon skrbi in bolečin. Ampak istočasno se zavedam, da hkrati ne bi doživela najlepših trenutkov v svojem življenju, ki sem jih doživela prav s svojim otrokom.
Po njihovem domu ne ležijo povsod plišaste igrače, lego kocke. Uživajo lahko v tišini.
Če ste starši, najbrž veste, o čem govorim.
Denar, ki ga varčujejo, ni porabljen za otrokove potrebe.
Ljudje, ki načrtno nimajo otrok, ne rabijo razmišljati, kako bodo s svojimi prihranki najbolj pomagali otrokom, ampak si lahko privoščijo stvari po svojih egoističnih željah. Včasih si vsak želi biti egoist.
Če želijo, lahko spijo kakor dolgo želijo.
Včasih si tega res neverjetno močno želim. Samo spati.
Vedno se lahko odpravijo na zabavo, na počitnice, na pijačo – kamorkoli.
Moj urnik se prilagaja mojemu otroku. Najprej je na vrsti on in njegove obveznosti, šele potem moji hobiji in interesi. Je pa res, da zato trenutke prostega časa toliko bolj cenim.
Počitnice so dejansko sproščujoče.
Tisti občutek, ko greš na dopust in prideš domov dejansko bolj utrujen? Ja, počitnice z majhnimi otroki. Absolutno imajo svoj čar, ampak kdaj bi se pa tudi spočila …
Ne rabijo se še enkrat spopadati s puberteto.
Kot da ni bilo enkrat dovolj, moramo starši še enkrat skozi enako obdobje, le da ga tokrat opazujemo iz drugega zornega kota.
Ampak če zaključim svoje misli, bi rada poudarila, da če bi se še enkrat odločila, bi se odločila enako. Ker imam svojega otroka najraje na svetu. Rada bi izpostavila le to, da ni nič narobe, če starši kdaj na glas izrazimo svoje občutke in misli – zaradi tega se ne smemo počutiti krive in se jih sramovati. Konec koncev smo vsi samo ljudje.
Pripravil: NaDlani.si; Foto: Pexels
