• C Novo mesto
  • 03:06
  • Čet, 09.02.2023

Meningitis od A do Ž

Meningitis je bolezen, ki jo prištevamo k okužbam osrednjega živčevja. Gre za vnetje ovojnic (mening) hrbtenjači ali možganov. V Sloveniji so različice meningitisa zelo pogoste, povzročajo pa jih različni dejavniki, bolezen pa lahko prizadene vsako starostno skupino. Med glavne simptome bolezni prištevamo glavobol in povišano temperaturo, simptomov pa je več kot to. V nadaljevanju prispevka izveste o meningitisu, zdravljenju, različicah, simptomih in preventivi.

Vse o meningitisu

Meningitis je vnetje ovojnic, možganov in/ali hrbtenjače. Bolezen tako uvrščamo med okužbe osrednjega živčnega sistema. Sam meningitis ločimo na več različnih vrst, vseeno pa poznamo tudi meningoencefalitis. O slednjem govorimo kadar vnetje zajame možganske ovojnice in možgane hkrati. Podobno, a nikakor ne isto, je z encefalitisom, kjer gre za vnetje možganov brez prizadetih mening (nastopi tudi le pri virusu stekline).

Gre za bolezen, ki lahko prizadane vsako starostno skupino, razlikuje pa se glede na vzrok in simptome. V Sloveniji vsako leto zdravimo med 200 in 500 bolnikov, ki so zboleli za meningitisom ali meningoencefalitisom. Dokaj pogost je klopni meningitis oziroma meningoencefalitis, ki je razširjen po večini Evrope. Najpogosteje se za meningitisti zboli v poletnih in pomladnih mesecih, kljub temu pa do okužb pride tudi v drugih mesecih.

Bakterijski meningitis

Je meningitis, ki ga povzročajo bakterije – meningokoki in pnevmokoki. Katere so tiste bakterije, ki najpogosteje izzovejo meningitis?

Streptococcus pneumoniae spada med tiste, ki so najpogosteje povzročiteljice meningitisa. Največkrat se zgodi, da je bolezen posledica pljučnice, ki jo je prav tako zakrivila omenjena bakterija.

Mycobacterium tuberculosis zna izzvati meningitis.

Haemophilus infuenzae meningitis najpogosteje povzroča pri necepljenih otrocih,

Neisseria meningitidis lahko izzove in povzroči meningokokni meningitis.

Bakterijski meningitisi se pojavljajo tudi pri popolnoma zdravih otrocih in najstnikih, kjer se pojavijo nenadoma in brez jasnega vzroka. Med redkejše primere prištevamo, ko se okužba iz nekega drugega dela telesa razširi do ovojnic. Kot pri večini bolezni se meningitis pojavlja pri osebah z oslabljenim imunskim sistemom ali pa nastane kot posledica določenih bolezni – HIV in rakavo obolenje.

Bakterijske meningitise zdravniki pogosto enačijo tudi z gnojnimi meningitisi.

Virusni meningitisa

V naši državi je najpogostejši virusni meningitis oziroma meningoencefalitis, kamor prištevamo tudi klopni meningitis. Povzročitelj je flevivirus, lahko pa se med povzročitelji znajdejo tudi virusi rdečk, herpesa simpleks in mumpsa.

Virusne meningitise zdravniki pogosto enačijo s seroznimi meningitisi (povzročajo jih tudi glive zajedavci in bakterije).

Klopni meningitis

Gre za vnetje možganov in možganskih ovojnic, ki ga povzroča virus klopnega meningoencefalitisa. V Sloveniji gre za endemično bolezen, ki jo prenašajo klopi.

Za popolno razumevanje KME je potrebno razumeti tudi razvojni krog klopa, ki ga delimo na tri stadije – larva, nimfa in odrasel primerek.

Larve in nimfe se gostijo na malih glodavcih, pticah in žužkojedih, medtem ko se odrasli primerki gostijo s srnadjo, ježi, govedom, ovcami, psi, mačkami in človekom. V Sloveniji in Evropi se KME prenaša preko klopov Ixodes ricinus. Ko klop zagrize v svoj »plen« pride do okužbe z virusom najprej na lokalni ravni, potem pa ta preide v sistemsko tkivo. Virus se pri vstopnem mestu razmnožuje, preide v mezgo, kri in nato v organe. Tako pride do možganskih kapilar in v parenhim možganov.

Klopi so prenašalci virusa klopnega meningitisa

Klopi so prenašalci virusa klopnega meningitisa

Splošni simptomi meningitisa

V nekaj urah po okužbi se lahko pojavijo glavobol, vročina in otrdelost vratu. Pojavijo se tudi fotofobija (moti nas svetloba) in izpuščaji, ki se kažejo v obliki ploščatih rdeče-vijoličnih lis raznih velikosti. Kot posledica meningitisa pa lahko pride do konvulzivnih napadov, komem omotice in možganskega abscesa.

Simptomi klopnega meningitisa lahko potekajo v dveh fazah

Pred nekaj odstavki smo opisali potek okužbe brez znakov le te. Od vboda klopa do prvih znakov lahko mine med 7 in 14 dni, potek same bolezni pa poteka v dveh fazah. Prvo fazo prepoznamo po vročini, bolečini v mišicah, bolečini v sklepih, slabo počutje in glavobol. V tej prvi fazi je bolezen podobna prehladu ali gripi, sami znaki pa trajajo vse tja do enega tedna. Sledi obdobje, ko se bolnik počuti povsem zdravega, a se po enem tednu prične druga faza. Tu se prične prizadetost osrednjega živčevja, visoka vročina, hudi glavocoli, fotofobija, tresenje rok in jezika, otrpelost tilnika, zaspanost in nekoliko hujše motnje. Mednje štejemo predvsem vedenjske motnje, motnje ravnotežja in koordiniranosti telesa. Bolezen lahko vodi v komo, ohromitev mišic in prenehanje dihanja.

Večina bolnikov ima izrazite bolezenske znake približno en teden, po tem obdobju pa postopoma izginejo. Med 5 in 10 odstotkov bolnikov je tudi po koncu bolezni prizadetih v obliki ohromljenih mišic. Približno 30 odstotkov prebolelih še vedno trpi za glavoboli, težjo koncentracijo in ravnotežje. En odstotek bolnikov klopnega meningitisa umre.

Znaki meningitisa so predvsem glavobol, vročina in bolečine v mišicah

Znaki meningitisa so predvsem glavobol, vročina in bolečine v mišicah

Diagnoza meningitisa mora biti hitra in jasna

Meningitise, ne glede na različico, je potrebno nemudoma diagnosticirati in tudi zdraviti. Diagnoza poteka preko odvzema krvi in lumbalne punkcije, kjer se preveri motnost in število ter vrsta celic. Praviloma se to opravi po piku klopa oziroma prvih znakih, ki bi jih pripisali meningitisu.

Zdravljenje meningitisa je simptomatsko

Zdravljenje meningitisa poteka zgolj simptomatsko preko antibiotikov, počitka, antipiretikov in analgetikov. Bolnikom lahko temperaturo znižujejo tudi z infuzijami, bolečine pa se lajša s protibolečinskimi zdravili. Pri hujših oblikah bolezni je potreben premik na intenzivno enoto, saj lahko pride do odpovedi dihal in drugih komplikacij.

Pomembno je vedeti, da se po prebolelosti klopnega meningitisa pojavi trajna odpornost.

Preventiva meningitisa je predvsem cepljenje

Ena izmed preventiv je seveda pazljivost, predvsem ko govorimo o klopnemu meningitisu. Izogibamo se področjem z veliko klopov, oblečeni smo v svetla oblačila in uporabljamo repelente zoper klope.

Drugi del preventive pa je seveda cepljenje. V Evropi in Sloveniji je že mnogo let na voljo cepivo, ki se poda v treh odmerkih. Prvi odmerek je priporočen v času hladnejših mesecih, ko ni klopov. Naslednji oziroma drugi odmerek cepiva prejmemo čez 1 do 3 mesece po prvem odmerku, tretji odmerek pa med 5 in 12 mesecev po drugem odmerku. Čez tri leta prejmemo prvi poživitveni odmerek, da je vzdrževana zadostna koncentracija protiteles. Zaželjen oziroma priporočljiv je poživitveni odmerek na vsake 3 do 5 let.

Cepivo za klopni meningitis ni primerno za osebe z alergijo na jajca. Primerno je tudi za otroke, po cepljenju pa se najpogosteje pojavita oteklina in bolečina na mestu vboda. Redkeje pride do sistemskih reakcij v obliki vročine in bolečine v mišicah.

Preventiva meningitisa je cepljenje, ki poteka v treh odmerkih

Preventiva meningitisa je cepljenje, ki poteka v treh odmerkih

Avtor: Žiga Kastelic, FOTO: pixabay.com