Sepsa: Kaj je in kako jo preprečiti?

Petek, 30. 09. 2022 23:04 Zdravje 1076

Sistemski vnetni odziv ima svoj specifičen sindrom, ki ga poznamo pod nazivom sepsa. Gre za hud zaplet, ki lahko dokah hitro povzroči tudi odpoved številnih organov. Vsaka okužba v telesu, ki je sprva lokalna, lahko preide v sepso. Brez ustreznega zdravljenja lahko pride do tako imenovanega septičnega šoka, ki se lahko konča tudi s smrtjo. Kaj vse moramo vedeti o sepsi, ki je po svetu vse bolj pogosta?

Kaj je sepsa?

Sepsa je infekcijska bolezen, ki lahko zbolelo osebo življenjsko ogroža. Lahko je posledica okužbe v bolnišničnem in domačem okolju. Le petina oseb s sepso prihaja iz bolnišničnega okolja, preostanek pa se okuži doma. Sepso se zdravi na oddelkih za intenzivno zdravljenje, glede na stopnjo same sepse pa je odvisna tudi smrtnost bolnikov. V Sloveniji naj bi imeli približno 150 primerov sepse na 100 tisoč prebivalcev.

Kaj povzroči sepso?

Sepso v veliki večini povzroči odziv našega imunskega sistema na okužbo z mikroorganizmi. Najpogosteje gre za bakterije, v zelo redkih primerih pa za glive. Med vsemi so najpogostejši povzročitelji enterobakterije, streptokoki, stafilokoki, E. coli, kandide in Klabsielle.

Kako vemo, da gre za sepso?

Ker gre za imunski odziv bolnikovega telesa, se sepsa pokaže z vnetnim odgovorom. Najpogostejši znak sepse je povišana telesna temperatura oziroma vročina, ki jo spremlja tudi mrzlica. V nekaterih redkejših primerih pride do padca telesne temperature pod normalo, kar pa je znak za alarm, saj je pri teh bolnikih s sepso prognoza slabša.

Drugi znaki sepse so še pospešen srčni utrip (tahikardija), pospešeno ali upočasnjeno dihanje, zmanjšanje količine urina in padec krvnega tlaka. Sepsa pa se kaže v različnih oblikah, več o posamezni obliki pa v naslednjem odstavku.

Povišano tveganje za sepso

Daleč najmanj ogrožena je zdrava oseba srednjih let, najbolje ogrožene pa so osebe nad 60. letom starosti in višje. Ogroženi so tudi novorojenčki in dojenčki, pogosto ogrožene skupine pa so tudi: bolniki z aidsom in rakavimi obolenji, bolniki, ki prejemajo kemoterapijo ali so obsevani, starejši ljudje s kroničnimi boleznimi, bolniki, ki imajo vstavljen urinski kateter, ljudje z umetnimi sklepi, bolniki s presajenimi organi, bolniki, ki jih umetno predihavajo, dolgotrajni sladkorni bolniki, bolniki s hudimi opeklinami ali poškodbami, bolniki z odpovedjo ledvic ali jeter in bolniki brez vranice.

Sepsa se izraža s povišano telesno temperaturo, hitrejšim dihanjem ali celo mrzlico

Sepsa se kaže v različnih stopnjah

Sepsa, huda sepsa in septični šok so tri oblike, ki so jih leta 1992 na konferenci ameriškega Združenja za intenzivno medicino. Sprejeli so enotne definicije sindroma sistemskega vnetnega odgovora. Sindrom sistemskega vnetnega odgovora (angleško – Systemic Inflammatory Response Syndrome oziroma SIRS) so opredelili s prisotnostjo vsaj dveh od sistemskih vnetnih znakov. Ti znaki so, kot napisano v prejšnjem odstavku, zvišana ali znižana telesna temperatura, povišan srčni utrip, upočasnjeno ali pospešeno dihanje in povečano število levkocitov na opravljeni krvni sliki.

Za sepso gre, ko sindrom sistemskega vnetnega odgovora povzroči okužba. Za hudo sepso gre, ko se pojavijo simptomi in znaki motnje v delovanju posameznih organov ter znaki zmanjšane prekrvljenosti ali hipotenzija. Za septični šok gre, če se hudi sepsi pridruži arterijska hipotenzija, ki je neodzivna na nadomeščanje tekočine. Septični šok je stanje, kjer se razvijejo motnje zavesti, dihanja, delovanja ledvic in srčno-žilnega sistema. Pojavlja se odpoved organskih sistemov, smrtnost pa je razmeroma visoka, saj je približno polovična.

Simptomi so v začetku bolezni pogosto neznačilni. Klinična slika bolnika kaže: utrujenost, oslabelost, bruhanje, drisko, mrzlico, zvišano ali znižano telesno temperaturo, glavobol bolečine v mišicah in sklepih ter kožne spremembe (na primer rdečine na kolenih). Z razvojem bolezni se klinična slika slabša, bolnik ima lahko: motnje zavesti, hipotenzijo, tahikardijo, tahipneo, krvavitve, levkopenijo, trombocitopenijo in odpoved organov (pljuč – cianoza, acidoza; ledvic – oligurija, anurija, acidoza; jeter – zlatenica, srca – kongestivna srčna odpoved). V poteku septičnega šoka ločimo 4 faze:

• 1. faza: značilni normalen utripni volumen srca, normalen centralni venski pritisk (CVP), normalen ali zmerno zvišan pH in zmanjšan periferni upor. Bolnik ima toplo in suho kožo, mrzlico, zvišano temperaturo, različne neznačilne simptome, nastajajo lahko arteriovenski šanti. Ob ustreznem zdravljenju ima ta faza dobro prognozo.
• 2. faza: značilni so nizek utripni volumen, nizek CVP, nizek hematokrit in zvišan periferni upor. Bolnik ima hipotenzijo, oligurijo ter zmerno zvišan laktat v krvi. Ob ustreznem zdravljenju je prognoza relativno dobra in smrtnost nizka.
• 3. faza: značilen je normalen ali znižan utripni volumen, visok CVP, zmanjšan periferni upor, metabolična laktacidoza in hujša oligurija. Prognoza je slaba.
• 4. faza: značilen je nizek utripni volumen, nizek CVP, dekompenzirana metabolna acidoza in huda laktacidoza, hladna, znojna koža, cianoza okončin in anurija. Prognoza je zelo slaba.

Kako zdravimo sepso?

Zdravljenje sepse in septičnega bolnika poteka v bolnišnični oskrbi. Ob sprejemu je opravljen pregled krvi, vključno z mikrobiološkimi preiskavami. Tako se izolira in določi povzročitelja ter preveri občutljivost na antibiotike. Zdravljenje pa se kljub temu začne istočasno z odvzemom krvi, kjer se bolniki poda antibiotično terapijo. Slednjo se v prihodnjih dneh prilagaja glede na rezultate preiskav.

Sepso se zdravi tudi s podporno terapijo.

Ali lahko sepso preprečimo?

Preprečevanje sepse je mogoče, le redko pa deluje v celoti in vedno. Prvi način je zdrav življenjski slog, s katerim preprečujemo nastanek kroničnih bolezni in posredno vplivamo tudi na samo preprečevanje sepse. Drugi način pa je cepljenje, ki je lahko učinkovito v odnosu do preprečevanja samih okužb. Cepivo proti sepsi je učinkovito predvsem proti pnevmokoknim okužbam, saj so v cepivu prisotni pnevmokoki, tako pa je cepivo učinkovito zgolj proti istim in podobnim streptokokom. Zaščita s tem cepivom je dolgotrajna, na voljo pa sta dve vrsti cepiva. To sta polisaharidno in konjugirano cepivo, ki sta mrtvi in učinkovito preprečujeta okužbo s pnevmokoki. Polisaharidno cepivo ščiti pred 23 serotipi pnevmokokov, namenjeno pa je osebam, starejšim od dveh let in tistim s povečanim tveganjem za pnevmokokno okužbo. Konjugirano cepivo ščiti proti 13 serotipom pnevmokokov, namenjeno pa je vzpodbujanju in krepitvi imunskega sistema. S cepivom proti sepsi ne smejo biti cepljene osebe, ki so imele alergično reakcijo na predhodni odmerek istega cepiva in osebe z alergijo na sestavino cepiva.

Nezadostna higiena v najširšem pomenu je vzrok za 20 % okužb v bolnišnicah, zato preventiva temelji na doslednem upoštevanju smernic, protokolov in standardov v vsakodnevni praksi. Ključne točke glede preprečevanja prenosa bolnišničnih okužb so dosledna higiena rok, preprečevanje nastanka z mehansko ventilacijo povezane pljučnice, okužb sečil, okužb, povezanih z uvedenimi žilnimi katetri in kirurškimi posegi, prenosa okužb, ki jih povzročajo na antibiotike rezistentne bakterije, preprečevanje nastanka novih žarišč in izobraževanje. Tako so zdravstveni delavci pomemben oziroma ključen člen preprečevanja okužb v bolnišnicah samih.

Preprečevanje sepse poteka tudi s cepljenjem

Avtor: Žiga Kastelic, FOTO: pixabay.com