Sebastian Cavazza ni le eden najbolj priljubljenih in znanih slovenskih igralcev, temveč tudi eden najbolj znanih obrazov v naši okoliški regiji. Igralec, ki je letos praznoval svoj 50. rojstni dan, se je v zadnjih treh desetletjih proslavil z vlogami v številnih filmih, serijah, nanizankah, odrskih igrah in celo videospotih. Več o slovenskih serijah, pa smo že pisali tukaj.

Sebastian Cavazza: Kratka biografija

Sebastian Cavazza se je rodil 19. marca 1973 v Kranju. Leta 1992 se je vpisal na AGRFT ter študij dramske igre in umetniške besede končal v letniku Mileta Koruna in Matjaža Zupančiča. V diplomski uprizoritvi Lažna Ivana Andreja Hienga je nastopil v vlogi Petra in leta 1999 diplomiral. Kasneje se je vpisal še na podiplomski specialistični študij igre in filmske režije. Od leta 1998 do 2007 je bil član ansambla Slovenskega mladinskega gledališča Ljubljana. Leta 2010 pa se je zaposlil v Mestnem gledališču ljubljanskem. Njegov oče je Boris Cavazza, eden najbolj cenjenih in priznanih igralcev v Sloveniji.

Njegove vloge se razprostirajo vse od gledaliških odrov do slovenskih in tujih serij in filmov. Sodeloval je tudi v številnih radijskih igrah in pri sinhronizacijah animiranih filmov.

Naša mala klinika

Le kdo je ne pozna. Ena najbolj, če ne celo najbolj znana slovenska humoristična nanizanka, ki jo je gledala cela Slovenija. Med letoma 2004 in 2007 jo je predvajal POP TV, ustvarjala pa sta jo Branko Đurić-Đuro in Marko Pokorn. Doživela je 7 sezon in 112 epizod, Sebastian Cavazza pa se je ekipi pridružil v tretji sezoni in vpisal 71 epizod v vlogi dr. Borisa Vrabca, internista Naše male klinike. Nastopil pa je tudi v hrvaški različici, ki je doživela štiri sezone.

Gajin svet in Gajin svet 2

Gajin svet je sodobna in dinamična mladinska romantična komedija, z elementi kriminalke, postavljena v današnje urbano okolje. Pripoved poteka prek 11-letne Gaje, ki živi v sveže razdrti družini, vendar starš, ki ostane, ni mama, temveč oče. Zgodba je začinjena z aktualno tematiko, nevarnostjo svetovnega spleta. Vanjo se naivno zaplete Gajina starejša sestra Tea, tipična 14-letna najstnica.

Njun oče Peter, zdravnik, ki se je doslej posvečal predvsem svoji karieri, mora po odhodu žene za začetek najprej spoznati svoji hčeri in si prislužiti njuno zaupanje. Gaja pogumno vodi očeta med družinskimi opravili in obveznostmi na humoren način. Oče Peter je tako pripravljen, ko pride trenutek pomembne odločitve. Njegovo ukrepanje jih poveže in vzpostavi kot družino, ki si je blizu.

Gajin svet 2 nadaljuje uspešnico iz leta 2018 (Gajin svet), vendar je drugi del zasnovan samostojno.  Štirinajstletna Gaja, ki živi v ločeni družini, se sooči z nevoščljivimi sošolci, doživi vdor v osebni profil na družabnem omrežju in spozna, kaj pomeni pravo prijateljstvo. Kljub temu, da so počitnice in se z očetom in najstniško sestro Teo odpelje v kamp na morje, se dopust še ne začne. S pomočjo svojega prijatelja Matica in policijskega inšpektorja reši lastnika bara pred izsiljevalci, spet poveže družino in s pomočjo prijateljev, mame in učiteljice saksofona Eme, osreči tudi očeta.

Moji, tvoji, najini

Še preden je prevzel vlogo očeta v filmih Gajin svet, je bil Sebastian Cavazza oče v nanizanki Moji, tvoji, najini. Ta se je predvajala dve sezoni. Kaj se je že dogajalo v seriji? Polona in Blaž živita na koruzi. Ona ima hčerki iz prvega zakona, on pa sinova. Imata še skupnega otroka, dojenčka Miška. Pred kratkim so se preselili v novo hišo, kjer začasno stanujejo vsi skupaj, saj je Blaževa prva žena Valerija, pri kateri sinova stalno živita, na začasnem delu v tujini.

V veliki družini Valič – Grom pride pogosto do prepirov in nesporazumov, ki so na videz nerešljivi, a se z malo dobre volje vedno razpletejo pozitivno in v dobro vseh.

Sebastian Cavazza in vloga Tarasa Birse v kriminalnih serijah po romanih Tadeja Goloba

Sredi decembra 2019 je svojo televizijsko premiero doživela serija Jezero, ki je bila posneta po istoimenski uspešnici Tadeja Goloba. Glavno vlogo detektiva Tarasa Birse je prevzel Sebastian Cavazza. Dogajanje je postavljeno v idilično pokrajino Triglavskega narodnega parka. Prikazuje Birso, ki razrešuje primer umora mlade ženske, poleg tega pa se spopada z osebnimi težavami. V povprečju si jo je ogledalo 14,0 odstotka ali 265.000 gledalcev, kar predstavlja 25-odstotni delež vseh gledalcev televizije. Vsaj minuto kateregakoli od predvajanih delov si je ogledalo kar 800.000 različnih gledalcev, starejših od 4 let.

Sledila je druga sezona, ki je predelala romana Leninov park in Dolina rož.

Kratki stiki

Eden najboljših slovenskih filmov, ki je leta 2006 pometel na slovenskem filmskem festivalu in prejel osem vesen, vključno za najboljši film. Na EuroFestu v kanadskem Montrealu leta 2008 pa je prejel kristalno oko za najboljši film. Film je bil tudi izbran za slovenskega kandidata za najboljši tujejezični film na 80. izboru oskarjev, vendar ni prišel v ožji izbor. Režiser in scenarist Janez Lapajne preplete tri zgodbe: v prvi se zdravnica naveže na tetraplegika, ker verjame, da je odgovorna za njegovo stanje, v drugi smrt dečka poveže njegovega očeta in prodajalko na bencinski postaji, v tretji pa se zapuščeni dojenček znajde med klošarko in voznikom mestnega avtobusa.

Izbrisana

Po svojem romanu je Miha Mazzini posnel film, ki pripoveduje zgodbo o  samski mamici Ani, ki v porodnišnici ugotovi, da je ni v računalniških sistemih, da uradno ne obstajata ne ona ne njen novorojenček. Je zgodba o tem, kaj se je dogajalo Slovencem, rojenim na napačnem koncu razpadle države, ki so jim v devetdesetih letih na upravnih enotah luknjali osebne izkaznice.

Kaj se zgodi, če izpadeš iz sistema? Lahko te izženejo iz države, morda ti sosedje zasedejo stanovanje, ostaneš brez službe, zdravnika, celo otroka … Film se ukvarja s tematiko izbrisa velike skupine državljanov, ki ga je slovenska vlada izvedla leta 1992. Sebastian Cavazza in Judita Franković Brdar sta izvrstna.

Moški ne jočejo

Bosna in Hercegovina, petnajst let po vojni. Skupina jugoslovanskih vojnih veteranov srednjih let se zbere v oddaljenem gorskem hotelu na podaljšani skupinski terapiji, ki razkriva zapletenost njihove preteklosti. Izvrstna igralska zasedba, ki jo sestavljajo Boris Isaković, Emir Hadžihafisbegović, Leon Lučev, Jasna Đuričić in Sebastian Cavazza. Bosna in Hercegovina je film uvrstila v dirko za tujejezičnega oskarja, a se tja žal ni uvrstil.

Sebastian Cavazza: Častne omembe

Seveda je pri tako bogati karieri težko izpostaviti tiste najboljše, najbolj priljubljene ali najbolj prepoznavne, saj gre za zelo subjektiven izbor. Mnogim je bil izjemen v seriji Sence nad Balkanom (Senke nad Balkanom), drugim v filmu Prebujanja, tretjim v slovenski grozljivki Idila ali pa kot glas Mufase v slovenski sinhronizaciji Levjega kralja. Kje pa so tu šele mnoge vloge na gledaliških odrih, ki jih je nanizal ogromno. In še jih bo, na vseh platformah.

Avtor: Žiga Kastelic, FOTO: imdb.com

Moji-tvoji-najini-sebastian-cavazza

Sebastian-Cavazza-kot-Taras-Birsa-1024×512-1

Sebastian-Cavazza-v-priljubljeni-seriji-Nasa-mala-klinika-1024×683-1

10-izjemnih-vlog-Sebastiana-Cavazze-960×640

Orehova potica, alfa in omega slovenskih sladic. Brez nje si je težko predstavljati nedeljska kosila ali praznična obdobja. Kako narediti najboljšo orehovo potico? Enostavno, a hkrati nekoliko zapleteno. Še boljše je vprašanje za vsak del potice posebej. Kako pripraviti najboljše testo za potico in orehov nadev? Kako narediti najbolj okusno orehovo potico? Če vsakega od teh korakov opravimo z odliko, bo tudi orehova potica omamna in verjetno jo bo zmanjkalo še isti večer. Torej, v prispevku najdete vse, kar morate vedeti o pripravi orehove potice. Še več o tem pa smo pisali tukaj.

Orehova potica: Ker brez nje ni slovenskih sladic

Nasveti za odlično orehovo potico

Ker je orehova potica nekaj, kar so pripravljale že naše babice in prababice, je težko slediti nekim novim nasvetom. A za vse tiste, ki ste nekoliko sveži v pripravi testa za potico, smo pripravili nekaj glavnih nasvetov za pripravo.

• Uporabite preizkušen in večkrat uporabljen recept (naš bo vsekakor zadostoval)
• Izbirajte kakovostne sestavine
• Če ste novinec v pripravi orehove potice, si vzemite čas in začnite z manjšo količino potice
• Nič hudega ni, če vam ne uspe – »je le« potica
• Na koncu koncev se ne bojte spreminjati recepta, če vam to ugaja

Orehova potica: kako narediti testo?

Testo za potico je esencialnega pomena pri orehovi potici. Mora biti gosto, vzhajano, a ne pretrdo in ne premehko, saj lahko postane orehova potica presuha ali pa da bi kar razpadla.

Sestavine, ki jih boste potrebovali:

• 500 g moke
• 70 g masla
• 60 g sladkorja
• 20 g kvasa
• 250 ml mleka
• ½ žličke soli
• 1 limonina lupina
• jajce
• rumenjak
• 3 žlice ruma (izbirno)

Postopek priprave testa za potico:

V malo skodelico nadrobimo kvas, dodamo pa žličko moke, žličko sladkorja in tri žličke mleka, ki naj bo mlačno. Premešamo in pustimo, da vzhaja, saj tako naredimo »kvasec«. V lonec vstavimo mleko in sladkor, ki nam je ostal ter mešamo na srednjem ognju, dokler se sladkor v mleku ne raztopi. Pustimo, da se nekoliko ohladi, nato pa nastrgamo polovico limonine lupinice, dodamo še en rumenjak, jajce in rum (izbirno).

Najboljše je, če v skledo moko kar presejemo. Posolimo in v sredini naredimo jamico, kamor vlijemo prej pripravljen kvas ter mešanico jajc in mlek. Končno je pričel čas, ko bomo mesili testo. Zamesimo ga grobo, postopoma pa prilivamo še stopljeno maslo. Mesimo toliko časa, da postane gladko in se ne prijema niti rok niti posode. Testo pokrijemo in ga pustimo počivati na toplem dokler se testo ne podvoji. To bi moralo vzeti približno eno uro, je pa marsikaj odvisno od vlažnosti in temperature prostora, kjer je skleda testa.

Testo ponovno pregnetemo, oblikujemo v kroglo, pokrijemo nazaj in pustimo vzhajati. Ja, še enkrat. Ko ponovno vzhaja, pečico segrejemo na 50 stopinj celzija, testo pa razvaljamo in spet oblikujemo v kroglo ter pustimo v ogreti pečici vzhajati še pol ure.

Orehov nadev za orehovo potico: Recept za orehov nadev

Če se pri testu za potico stežka najdejo neke bistvene razlike v pripravi, jih boste pri pripravi orehovega nadeva našli malo morje. Orehova potica je resda orehova potica, a pogosto se razlikuje glede na količino določenih sestavin in sestavine same. Nekateri preprosto obožujejo rozine v potici, drugi bi raje pojedli košček lubja kot pa rozino. Prilagoditve so pomembne, a je vseeno spodnji recept za orehov nadev pravo merilo za orehovo potico.

Sestavine, ki jih boste potrebovali za orehov nadev:

• 250 g mletih orehov
• 125 ml sladke smetane
• ½ vrečke vanilijevega sladkorja
• sladkor in cimet po okusu
• 2 beljaka
• 50 g rozin (po izbiri)
• rum (po izbiri)

Postopek priprave orehovega nadeva:

Tudi tu je zgodba pogosto različna, saj mnogo ljudi pomeni mnogo drugačnih priprav. Nekateri orehe prelijejo z vročim mlekom in po premešanju pustijo, da se ohladijo in nato nadaljujejo s postopkom. No, poskusite lahko oboje. Važno je, da v skledi zmešamo vse sestavine in jih dobro premešamo. Lahko pa zmešate mlete orehe, sladkor, cimet, vanilijev sladkor in sladko smetano, beljak pa premešamo v sneg in ga počasi vmešavamo v orehov nadev. Podobno je z rozinami, kjer jih nekateri dodajo v orehov nadev, drugi pa jih potresejo po pripravljenem testu.

Recept za orehovo potico od začetka do konca

Recept za orehovo potico je sledeč. Rozine stresemo v posodico in prelijemo z mešanico ruma in vode ter pustimo, da se v tej tekočini namakajo. Medtem mi v drugo posodico nadrobimo kvas, ga zmešamo z mlačnim mlekom, moko in sladkorjem. Pustimo stati na toplem mestu oziroma pustimo vzhajati.

V loncu segrejemo mleko in maslo. Ko se maslo stopi, kozico odstavimo in počakamo, da se zmes ohladi do mlačnega. Primešamo sladkor, limonino lupinico, rum in rumenjake. V skledo presejemo moko in na sredini naredimo jamico. Po robu potresemo sol, v jamico pa vlijemo kvasec, ki je medtem vzhajal. Vlijemo zmes, ki smo jo pripravili z rumenjaki in limonino lupinico ter vse sestavine zgnetemo v gladko testo, ki ga pokrijemo s krpo in pustimo vzhajati na toplem mestu. Pustimo dokler se ne velikost ne podvoji.

V tem času lahko pripravimo orehov nadev. Kot omenjeno, se ta razlikuje glede na osebo, ki ga pripravlja. V skledi zmešamo mlete orehe, smetano, vanilijev sladkor, sladkor in cimet. Beljake stepemo v sneg in jih počasi dodajamo v zmes.

Testo, ki je v tem času vzšlo, na prtu (pomokamo ga) razvaljamo približno na 1 cm debelo. Premažemo ga z orehovim nadevom, pri robu pa pustimo za prst ali dva prostora oziroma roba. Rozine, ki smo jih prej namakali, zdaj potresemo po spodnji polovici testa. Testo zvijemo. Zvijati ga začnemo kar na spodnjem delu, pri čemer vsak zavoj rahlo zategnemo tako da ga potegnemo k sebi.

Model v katerem bomo pekli potico dobro namastimo in potresemo z moko (ta naj bo ostra). V model položimo svaljek potice, ga nekajkrat prebodemo z vilicami in pustimo vzhajati približno pol ure.

Pečico segrejemo na 180 stopinj Celzija, pred peko pa potico premažemo z mešanico mleka in razžvrkljanega jajca. V pečici jo pečemo med 50 minut in 1 uro (na srednji polički oziroma vodilu).

Načeloma jo lahko nekaj minut pred koncem peke prekrijemo z alu folijo, da se ne bi preveč zapekla.

Ko jo vzamemo iz pečice, jo nekaj minut hladimo, nato pa povsem ohladimo tako, da jo vzamemo iz modela. Dober tek! No, ne pozabite na nekaj mletega sladkorja za povrh.

Poglejte si še ta videoposnetek.

Avtor: ŽK, FOTO: pixabay.com

orehova-potica-orehi-esencialni-del

Orehova-potica-orehov-nadev-mnogi-prirejajo-po-svojih-receptih

Orehova-potica-Rozine-ja-ali-ne

Orehova-potica-vse-o-pripravi-slovenske-jedi-960×640

Mnoge najbolj ikonične metropole na svetu so napolnjene z vrtoglavimi nebotičniki in sijočimi fasadami iz stekla in jekla, vendar niso vsa mesta siva betonska džungla. Od barvitih zgradb Havane na Kubi, do modro poslikanih hiš Jodhpur v Indiji, pa vse do bleščeče belega otoka Santorini v Grčiji, so mnoga urbana območja že več generacij preplavljena z živimi odtenki na svojih ulicah, ki jih uvrščajo med najbolj barvite ulice na svetu.

Barve običajno niso prva stvar, ki nam pridejo na misel, ko razmišljamo o nekem mestu. Pravzaprav v vrvežu današnjega življenja arhitekturo, ki nas obdaja le redko opazimo. Le malo zgradb in struktur uspe izstopati iz betonskih metropol, ki smo jih navajeni. Toda ni nujno, da je neko mesto sinonim za sivo barvo. Preverite katera mesta imajo najbolj barvite ulice na svetu in jih dodajte na vaš seznam idej in želja za prihodnja potovanja.

Dandanes si je težko predstavljati mavrično mesto, ki ima najbolj barvite ulice na svetu ali mesto, ki je povsem modro. Živahne barve v mestnih območjih se zdijo skoraj kot ideja iz otroške knjige. Vendar pisane javne površine niso le ideje za knjige z zgodbami. Po vsem svetu stojijo številna barvita mesta, ki imajo najbolj barvite ulice na svetu in čakajo na vas, da jih odkrijete.

Bo Kaap, Cape Town, Južna Afrika

Med najbolj barvite ulice na svetu sigurno sodi soseska Cape Towna, ki je tudi ena najstarejših, saj izvira že iz 16. stoletja. Barvito predmestje, ki ga najdemo ob vznožju hriba Signal, je zelo zanimivo mesto. Slog arhitekture na območju je mešanica stilov. Območje obišče več popotnikov z vsega sveta izključno za fotografiranje tega kraja, ki sodi med najbolj barvite ulice na svetu.

Predvsem muslimansko prebivalstvo je pred kratkim začelo krasiti svoje hiše kot praznovanje poznih poletnih počitnic Eid al-Adha, praznik žrtvovanja. Svetle barve simbolizirajo tudi svobodo obdobja post apartheida v Južni Afriki. Najstarejša še nedotaknjena hiša na tem območju, zgrajena leta 1768, je danes muzej, ki slavi islamsko kulturo v regiji. Zakaj ne bi naslednje potovanje namenili za raziskovanje soseske Cape Town in tamkajšnje najbolj barvite ulice na svetu.

Med najbolj barvite ulice na svetu sodi tudi modro mesto Jodhpur, Indija

Mesto Jodhpur dolguje svoje najbolj barvite ulice na svetu z modro pobeljenimi hišami kastnemu sistemu, ki je prisoten v Indiji. Dolgo nazaj, ko se je Indija držala strogega sistema kast, je bila modra glavni statusni simbol, višji razred pa je njihove domove naslikal s “kraljevsko” barvo. Tako je duhovniška kasta z imenom Brahmins obarvala svoje hiše v ta odtenek modre barve, da bi jih razlikovala od hiš drugih kast.

Čeprav so se kastne omejitve v Indiji močno zmanjšale, je modra barva ostala del tradicije. Modre hiše v Jodhpurju so zdaj priljubljene zaradi svoje zgodovinske vrednosti. Ulice Jodhpurja veljajo za ene najbolj barvitih na svetu in so pogosto cilj potovanj. Poleg tega domačini verjamejo, da modra barva pomaga odganjati komarje in blaži vročino.

Tudi Argentina ima najbolj barvite ulice na svetu – La Boca, Buenos Aires

Kar se je začelo kot sosedska delavska skupina, skrita v argentinski prestolnici, je postala živahna turistična atrakcija, ki ima najbolj barvite ulice na svetu. La Boca je znana po značilnih večbarvnih lesenih hišah. Najbolj znana in najbolj barvita ulica na svetu, El Caminito, je bila zgrajena iz odpadnega lesa iz lokalne ladjedelnice.

Zgodba pravi, da so ljudje svoje hiše barvali samo z razpoložljivo barvo, ki je ostala v ladjedelnici. Iz uporabe naključnih mešanic barv, se je mesto spremenilo v čudovito, živahno središče dejavnosti.

Območje je danes pravzaprav dom umetnikom, ki nastopajo na ulicah. V glavnem so te najbolj barvite ulice na svetu znane po svojih plesnih predstavah tanga. El Caminito (”Mala pot”), je središče, kamor lahko turisti z vsega sveta prihajajo in uživajo v uličnih predstavah, kupijo spominke ali pa si ogledajo znamenitosti in občudujejo te najbolj barvite ulice na svetu in hiše, ki na njih stojijo.

Najbolj barvite ulice na svetu lahko prav tako najdete v Italiji

Na spektakularnem otoku Burano v Beneški laguni se vam bo morda zdelo, da vidite dvojno, saj se na vodi v kanalih odsevajo raznobarvne hiše. Burano je ribiško mesto in legenda pravi, da so prebivalci pobarvali svoje hiše v živahne barve, da bi jim pomagali najti pot domov, po noči ribolova, ko so se ribiči v zgodnji jutranji megli vračali nazaj na kopno.

Barve hiš se lahko zdijo naključne, vendar obstaja metoda. Če se preselite na ta otok, ne morete preprosto izbrati svoje najljubše barve s katero bi želeli prebarvati hišo. Namreč pridobiti morate upravno dovoljenje in oni izberejo barvo za vas. Čudovit videz vasi je morda skrbno načrtovan, vendar to ne odnese lepote mesta.

Čeprav je Burano zasenčen s sosednjimi otoki Benetk, je počasi začel pridobivati pozornost navdušencev po vsem svetu. Otok dejansko deluje po strogi barvni shemi, kjer so barve vnaprej določene. Te najbolj barvite ulice na svetu so odlična priložnost za raziskovanje, če so vam bolj pri srcu krajša potovanja v bližje kraje.

Najbolj barvite ulice v Italiji pa niso le na otoku Burano. Najdete jih lahko tudi v vasi Cinque Terre. Cinque Terre ali “Pet dežel” je ime, ki ga ni dobila samo ena vas, temveč pet osupljivih vasi, ki se razprostirajo ob italijanski rivieri. Vsaka vas ima svoj značaj in prav vse sodijo med najbolj barvite ulice na svetu. Ponašajo se namreč z neverjetno paleto hiš v pastelnih barvah. Cinque Terre se nahaja v nacionalnem parku v bližini Toskane, zato so avtomobili tam le redki. Vsako leto se več kot dva milijona turistov odloči za potovanje v ta čudovit kraj.

Raziščite najbolj barvite ulice na svetu, ki se razprostirajo po prestolnici Danske

Ko pomislite na najbolj barvite ulice na svetu, je eno prvih mest, ki vam morda pade na pamet, Kopenhagen. S svojimi pisanimi zgradbami izgleda glavno mesto Danske kot iz pravljice. Zlasti pristaniško okrožje Nyhavn s svojimi pisanimi hišami nad kanalom je kraj, ki ga preprosto morate vključiti v svoje potovanje.

Nyhavn velja za ikonično mesto, ki ga turisti radi raziskujejo. Glede na to, da so te slikovite hiše zgrajene v 17. stoletju, lahko brez težav rečemo, da se mesto ponaša tudi z bogato zgodovino. Ob tem je bil Nyhavn nekoč dom več umetnikom. V tej pisani četrti je bil dom tudi priznanega pravljičnega avtorja Hansa Christiana Andersona. Zdaj so te najbolj barvite ulice na svetu obdane z vrhunskimi kavarnami in restavracijami, kjer lahko ljudje uživajo v prijetnem obroku ob vodi, medtem ko opazujejo, kako se skozi kanal vozijo lesene ladje.

Avtor: Ana Nikolić

Kopenhagen-in-najbolj-barvite-ulice-na-svetu

Najbolj-barvite-ulice-na-svetu-lahko-najdete-v-juzni-Afriki

Najbolj-barvite-ulice-na-svetu

Živalski vrt je zagotovo kraj, ki ga dnevno obišče ogromno ljudi. Nekateri, sploh družine z majhnimi otroki, tja namensko organzirajo izlet, nekateri se v živalskem vrtu zgolj ustavijo na poti do druge končne destinacije, marsikdo pa celo živi blizu živalskega vrta in ga zato večkrat obišče. Na različnih koncih Slovenije imamo več živalskih vrtov, čeprav za največjega in najbolj poznanega zagotovo velja ljubljanski živalski vrt. Če se sprašujete, zakaj bi obiskali živalski vrt, na kaj morate biti pozorni in katerega obiskati, berite naprej.

Živalski vrt: prednosti in slabosti

Živalski vrtovi obstajajo že več tisoč let, moderni živalski vrtovi, kot jih poznamo danes v zahodnem svetu, pa so se začeli pojavljati v 18. stoletju, ko so znanstveniki in raziskovalci začeli preučevati zoologijo, živalsko vedenje in anatamijo.

Danes so mnenja glede etičnosti živalskih vrtov deljena; podporniki trdijo, da živalski vrtovi rešujejo ogrožene živalske vrste in izobražujejo javnost. V živalskih vrtovih naj bi delali visoko izobraženi ljudje, ki vedo, kaj je za živali dobro; zagotavljajo jim primerne pogoje za bivanje: dovolj prostora, ustrezno prehrano, nego in animacije, da živalim nikoli ni dolgčas. Obisk živalskega vrta naj bi prebujal v ljudeh empatijo in jih učil odgovornega ravnanja z živalmi, poleg tega se ponekod trudijo za rehabilitacijo divjih živali, ki jih drugje nočejo oziroma niso sposobni pravilno skrbeti zanje. Več o tem smo že pisali tukaj.

Na drugi strani veliko aktivistov, ki se potegujejo za pravice živali, trdi, da z obstojem živalskih vrtov preveč posegamo v živalski svet, živali v ujetništvu so po njihovem mnenju v stresu in zdolgočasene. Če si nekdo želi ogledati divje živali, jih lahko opazuje v naravi ali divjem safariju. Po svetu žal obstaja ogromno živalskih vrtov, kjer standardi oskrbe živali niso izpolnjeni, včasih so lahko takšni kraji celo vir prenašanja različnih bolezni, tudi na ljudi. Če veliko potujete in radi obiskujete živalske vrtove, imamo za vas nekaj nasvetov, da bo vaš izlet čim bolj prijeten in se ne boste srečali z neprijetnimi situacijami.

Kaj morate vedeti, preden se odpravite v živalski vrt?

Preden se odpravite v živalski vrt, je zelo pomembno, da se o njem predhodno pozanimate, sploh če pogosto obiskujete živalske vrtove v tujih državah. Nekateri živalski vrtovi so namreč bolj urejeni in živalim prijazni, drugi manj. Različne države imajo tudi različne standarde in različne zakone o živalih. Odločite se in podprite živalske vrtove, ki dajo prednost dobrobiti živali, izobraževanju in pravilnemu osveščanju ljudi. Kakšni so znaki, da je v živalskem vrtu za živali dobro poskrbljeno?

• Živali imajo dovolj prostora, njihov bivalni prostor je čim bolj podoben naravnemu habitatu
• Dotikanje in interakcija z divjimi živalmi ni dovoljena
• Oskrbniki živalskega vrta so dobro izobraženi in lepo ravnajo z živalmi, med zaposlenimi so tudi veterinarji
• Poleganje mladičev je redko in vedno najavljeno javnosti
• Mladiči ostanejo z materami, interakcija obiskovalcev z njimi ni dovoljena
• Spodbuja se naravno obnašanje živali, ne uči se jih trikov za občinstva
• Na voljo je veliko informacij o živalih
• Živali ne izražajo čudnega obnašanja, kot so ponavljajoči se gibi, korakanje sem in tja, kroženje na mestu
• Živali izgledajo zdrave in zadovoljne

Kako prepoznate neetični živalski vrt?

• Majhne kletke, v katerih je več živali
• Živali so oblečene, izvajajo cirkuške trike za občinstvo, ljudje se lahko dotikajo divjih živali, jih držijo v naročju
• Mladiči so ločeni od mater in so na voljo obiskovalcem, da se z njimi fotografirajo ali jih božajo
• Zelo malo informacij o živalih
• Med obiskovalci in živalmi ni nobene ograje
• Živali zaradi stiske izvajajo ponavljajoče gibe (hodijo v krogu, stopajo sem in tja)
• Živali izgledajo utrujeno in nezdravo

V primeru, da tekom obiska živalskega vrta opazite znake, da za živali ni dobro poskrbljeno, nemudoma obvestite pristojno osebje. Če sumite, da živalski vrt ne deluje v dobrobit živali, lahko podate tudi pritožbo.

3 razlogi, zakaj obiskati etični živalski vrt

1. Naučite se nekaj novega o živalih

Živalski vrtovi so zelo priljubljeni za družine z otroki, saj predstavljajo enostaven način, kako otroke seznaniti z različnimi vrstami živali, jih naučiti pravilnega odnosa do živali in razširiti njihova obzorja. Z učenjem o živalih in branju tabel, kjer so opisane posamezne vrste, lahko vaši otroci obogatijo besedni zaklad in vadijo branje, hkrati pa se učijo odgovornega ravnanja z živalmi in številnih novih informacij. Seveda pa je obisk živalskega vrta priporočljiv za vsakogar, ne glede na to, ali so zraven otroci ali ne. Tudi, če ste že bili v živalskem vrtu, morate vedeti, da je vsak vrt drugačen in od povsod lahko odnesete nekaj novega znanja ter zanimivosti.

2. Sprostite se

Obisk živalskega vrta je zagotovo poučen, lahko pa je tudi zelo sproščujoč. Sploh, če ste ljubitelji živali, vas lahko sprehod po urejenem živalskem vrtu spravi v dobro voljo, prežene stran stres in vam dovoli, da vaše misli zaplavajo daleč stran od vseh skrbi.

3. Aktivno preživljajte prosti čas na svežem zraku

Namesto, da vikend preživite pred televizijo, se za spremembo odpravite ven. Živalski vrt ni le zabavno preživljanje časa na prostem, ampak vam omogoča, da se zraven tudi malo razmigate. Sploh v primeru lepega vremena vam bo sprehod po živalskem vrtu dobro del.

Več o živalskih vrtih si lahko pogledate tukaj.

Živalski vrtovi v Sloveniji

• ZOO Ljubljana: največji in najbolj znan živalski vrt v Ljubljani, ki ponuja različne aktivnosti in izobraževalne programe. Na voljo so tudi igrala za otroke in restavracija.
• ZOO Park Rožman: gre za naraven živalski vrt v Vrzdencu pri Horjulu, ki je bil včasih dom za poškodovane, bolne in osirotele živali, v letu 2013 pa so pridobili status živalskega vrta, kjer si lahko ogledate domorodne in tujerodne živali.
• Živalski vrt SIKALUZOO: živalski vrt se nahaja v Boračevi v Radencih, blizu zdravilišča, ogledate pa si lahko več kot 80 različnih vrst živali.
• Mini ZOO Land: živalski vrt in tematski park, kjer so na voljo tudi številna igrala in animacije za otroke.
• Mini ZOO Orle: mini živalski vrt v Škofljici, kjer je vstopnina brezplačna, obiskovalci spoznajo živali in njihove navade ter uživajo v naravi.
• Živalski park Na Jasi: nahaja se v Dobovi, ponuja pa naravni habitat, kjer spoznavate zanimive rastline in živali.
• Poni ranč Ogrizek: ekološki ranč se nahaja v Podčetrtku, ponuja pa ogled, hranjenje in številne aktivnosti z okoli 70 različnimi živalmi.
• Ranč Aladin: ranč se nahaja v kraju Mirna, kjer lahko vidite več kot 60 živali, seveda pa je z igrali in različnimi aktivnostmi poskrbljeno tudi za zabavo najmlajših.

Pripravil: NaDlani.si; foto: Pexels

zivalski-vrt-ptice

zivalski-vrt

zivalski-vrt-tiger

zivalski-vrt-sloni-854×640

Minimundus v sosednji Avstriji je odlična izbira, za vse, ki ščete destinacijo za izlet, še posebej v primeru, če se na počitnice odpravljate z otroki. Gre za miniaturni park v Celovcu, kjer je mogoče videti več kot 150 miniaturnih arhitekturnih modelov, ki izvirajo z različnih delov sveta. Zgrajeni so v razmerju 1:25, kar vam omogoča, da si natančno ogledate vse podrobnosti in detajle svetovnih znamenitosti, kot so Eifflov stolp, Bela hiša, Taj Mahal, Atomium, Tower of London, bazilika svetega Petra in še mnogi drugi. Do sedaj je park obiskalo že več kot 15 milijonov obiskovalcev z vsega sveta, prihodki pa se namenijo organizaciji za pomoč otrokom. Več destinacij za izlet, najdete tukaj.

Minimundus: zgodovina

Majhen park, ki se nahaja ob Vrbskem jezeru, je nastal v poznih petdesetih letih. Sprva so ga ljudje poznali pod imenom Minieurop, takrat je vključeval le dvajset evropskih znamenitosti. Takratni Minieurop je kmalu zašel v finančne težave in kupil ga je dr. Peter Zojer, ki je imel vizijo, da bi na enem mestu združil znamenitosti celega sveta. Območje parka se je tako postopoma iz 15.000 kvadratnih metrov razširilo na 26.000 kvadratnih metrov površine, dodane so bile številne nove znamenitosti in mini zgradbe.

Od leta 2008 naprej je park v lasti organizacije Rettet das Kind, ki prihodke nameni v dobrodelne namene za pomoč otrokom, mladim in družinam v stiski. Minimundus je doživel večjo prenovo leta 2016 in takrat zasijal v povsem novi obliki. Sedaj park nudi posebne izkušnje raziskovanja mini sveta in glasbeno ter kulinarično obarvane programe, ki poskrbijo, da je obisk Minimundusa posebno doživetje tako za odrasle kot otroke.

Posamezni modeli stanejo več kot 500.000 evrov

V Minimundusu so svetovne znamenitosti izdelane v merilu 1:25. Postopek izdelave poteka tako, da se najprej pridobijo vsi potrebni dokumenti in načrti za zgradbe, kar lahko traja tudi več mesecev. Gradnjo izvaja posebej izurjen kader v delavnicah Minimundusa, ponavadi uporabljajo originalne materiale, kot so marmor, peščenjak in podobno. Zelo pomembno je, da je vsak model izdelan zelo natančno; vključen je vsak detajl, od raznih okraskov, polken na oknih do uličnih svetilk.

Minimundus: nekaj zanimivosti

• Najdražji arhitekturni model je bazilika svetega Petra, ki so jo gradili kar šest let, njena izdelava pa je stala okrog 730.000 €. Za izdelavo zgolj ene same figure so potrebovali en teden.
• Najvišja zgradba v Minimundusu je CN Tower, ki je visok 23 metrov, tehta pa kar 20 ton.
• Najbolj občutljiv material, ki so ga uporabili za gradnjo v Minimundusu, je bazalt. Uporabljen je bil za gradnjo indonezijskega budističnega templja Borobudur.
• Najstarejša zgradba v parku je avstrijski grad Ostrovica, ki v Minimundusu stoji že od samega začetka.

Minimundus nudi zabavo na prostem in v notranjih prostorih

V parku je poskrbljeno tudi za zabavo v notranjih prostorih, čemur je namenjenih kar 1500 kvadratnih metrov površine, ta del parka je odprt celo leto. Tam boste našli ogromno zanimivih interaktivnih postaj in animacij za otroke ter odrasle, 4D kino in večjo restavracijo. V parku nudijo vodene oglede za otroke in celo možnost praznovanja rojstnega dne. Odpiralni čas Minimundusa se razlikuje glede na letni čas. Zato je pomembno, da se pred prihodom pozanimate in pot skrbno načrtujete.

Zakaj se odpraviti v Minimundus?

Če ga še niste obiskali, je skrajni čas, da to storite. Miniaturni park je v neposredni bližini Slovenije, zato vam za obisk zadošča tudi en dan. Seveda pa se lahko odpravite v Avstrijo za cel vikend ali več dni in raziščete še okolico. Minimundus nudi ogromno možnosti za preživljanje kvalitetnega prostega časa z otroki in učenje skozi zabavo. Vaši otroci bodo na tak način spoznavali svet in se naučili nekaj novega. Hkrati pa boste preživeli čudovit dan v družbi svojih najdražjih.

Katere kraje obiskati v bližini Minimundusa?

Če imate več časa, lahko v bližini Minimundusa obiščete še druge zanimivosti. Europapark se prav tako nahaja ob Vrbskem jezeru in je eden največjih parkov v Avstriji. Tam lahko uživate na svežem zraku in se sprostite v naravi, z različnimi igrišči pa je poskrbljeno tudi, da najmlajšim ni nikoli dolgčas. Park ima veliko zelenih površn, čudovitih rastlin, ribnik in zanimive kamnite skulpture.

Če imate radi živali, se lahko odpravite v živalski vrt plazilcev Happ, kjer si lahko ogledate več kot 1000 zanimivih živali, med drugim 60 različnih vrst kač. Videli boste tudi želve, krokodile, škorpijone, legvane, ptičje pajke in še veliko več. Na prostem je postavljen vrt z modeli dinozavrov, ki so približno originalnih velikosti.

Pot pa vas lahko zanese še v središče Celovca, kjer si privoščite tipično avstrijsko večerjo in poiščete prenočišče. Za vse tiste, ki ne marajo načrtovati izletov v lastni režiji, lahko izlet po vaših željah seveda organizirajo tudi turistične agencije.

Pripravil: NaDlani.si; Foto: Pexels, Pixabay

minimundus-zivalski-vrt

minimundus-vlak

minimundus-tempelj

minimundus-park

minimundus-1024×576

Tortilje s piščancem spadajo med najbolj priljubljene jedi, tudi pri nas, če si želimo popestriti jedilnik. Ali hrepenite po čudovitem zasuku tradicionalnih piščančjih tortilj ali želite le okusiti klasične okuse, ki jih obožujete? Iskanja je konec! Pripravili smo okusne recepte za tortilje s piščancem. Ne glede Recepti zasnovani tako, da bodo navdušili vaše brbončice. Potopimo se torej v kuhinjski svet in raziščimo, kako pripraviti slastne tortilje s piščancem na klasični način, na nekoliko zvit način in kako sploh pripraviti tortilje, da nam jih ni treba kupovati v trgovini. Več receptov za tortilje, pa lahko najdete tukaj.

Tortilje naredite kar sami

Seveda lahko uporabite tudi kupljene tortilje – ponavadi je v embalaži zapakiranih po 6 do 8 tortilj. Lahko pa se odločite za domačo pripravo tortilj, kar bo vaš recept za tortilje s piščancem povzdignilo na višji, in predvsem boljši nivo.

Sestavine za pripravo tortilj:

• 2 skodelici večnamenske moke
• 1/2 čajne žličke soli
• 1 čajna žlička pecilnega praška
• 2 žlici rastlinskega olja
• 3/4 skodelice tople vode (približno)

Postopek priprave tortilj:

V veliki skledi za mešanje začnite z mešanjem 2 skodelic večnamenske moke, 1/2 čajne žličke soli in 1 čajne žličke pecilnega praška. Prepričajte se, da so te suhe sestavine dobro premešane. Nato suhim sestavinam dodajte 2 žlici rastlinskega olja. Olje enakomerno vmešajte v suhe sestavine, dokler se zmes dobro ne premeša. V mešanico moke postopoma vlijte približno 3/4 skodelice tople vode in med dodajanjem mešajte. Začnite s približno 1/2 skodelice vode in nadaljujte z vlivanjem in mešanjem, dokler se testo ne začne združevati. Natančna količina potrebne vode se lahko razlikuje glede na dejavnike, kot je vlažnost.

Ko se testo začne oblikovati, ga pregnetite z rokami. To lahko storite v skledi ali na pomokani površini. Testo gnetite približno 2-3 minute, dokler ne postane gladko in elastično. Če je testo preveč lepljivo, lahko dodate še malo moke. Testo razdelite na 8 enakih delov in vsak del oblikujte v kroglo. Te testene kroglice položite nazaj v skledo in jih pokrijte s čisto kuhinjsko krpo. Pustite jih počivati ​​približno 15-30 minut. To obdobje mirovanja pomaga sprostiti gluten, zaradi česar je testo lažje razvaljati.

Na pomokani površini z valjarjem razvaljajte vsako kroglico testa v tanek krog s premerom želene velikosti. Za peko tortilj segrejte suho ponev ali rešetko na srednje močnem ognju. Ko je vroče, položite eno tortiljo v ponev in jo pecite približno 30 sekund do 1 minute na vsaki strani. Vedeli boste, da je pripravljena, ko nastanejo majhni mehurčki in se začne rahlo napihovati. Lahko jo nežno pritisnete z lopatico, da olajšate napihovanje.

Ko končate s peko, vsako tortiljo položite na čisto kuhinjsko krpo in jo prepognite, da ostane topla in mehka. S tem tudi preprečite njihovo izsušitev.

Recept za tortilje s piščancem na klasičen način

Sestavine za klasične piščančje tortilje

Za piščančji nadev:

• 450 g piščančjih prsi ali beder brez kosti in kože, narezanih na majhne trakove ali kocke
• 2 žlici olivnega olja
• 1 majhna čebula, drobno sesekljana
• 2 stroka česna, nasekljana
• 1 čajna žlička čilija v prahu
• 1/2 čajne žličke mlete kumine
• 1/2 čajne žličke paprike
• Sol in poper po okusu

Za sestavljanje tortilj:

• 6-8 majhnih tortilj iz moke ali koruznih tortilj
• Narezana solata
• Na kocke narezan paradižnik
• Nariban sir cheddar
• Narezan avokado ali guacamole
• Kisla smetana
• Salsa

Postopek priprave tortilj s piščancem

V veliki ponvi na srednje močnem ognju segrejte olivno olje. Dodajte sesekljano čebulo in česen ter pražite 2-3 minute, da se začneta mehčati. V ponev dodajte piščančje trakove ali kocke. Začinite s čilijem v prahu, kumino, papriko, soljo in poprom. Piščanca kuhajte, dokler ni porjavel in popolnoma kuhan, približno 5-7 minut. Tortilje segrejte v suhi ponvi ali mikrovalovni pečici v skladu z navodili na embalaži. Če želite sestaviti vsako piščančjo tortiljo, položite del kuhanega piščanca na sredino tortilje. Dodajte sestavine po svoji izbiri, kot so narezana zelena solata, na kocke narezan paradižnik, narezan cheddar sir, narezan avokado ali guacamole, kisla smetana in salsa.

Strani tortilje prepognemo čez nadev, nato pa jo od spodaj tesno zvijemo v zavitek. Piščančje tortilje postrezite takoj, ko so še tople. Svoje piščančje tortilje lahko prilagodite z dodatnimi prelivi ali sestavinami, kot so sesekljan koriander, rezine jalapeña za dodatno vročico ali črni fižol za dodane beljakovine. Uživajte v domačih piščančjih tortiljah!

Recept za tortilje s piščancem in avokadom

Za piščančji nadev:

• 450 g piščančjih prsi ali stegen brez kosti in kože, narezanih na trakove
• 2 žlici olivnega olja
• 1 čajna žlička čilija v prahu
• 1/2 čajne žličke mlete kumine
• 1/2 čajne žličke paprike
• Sol in poper po okusu

Za omako koriander-limeta:

• 1/2 skodelice kisle smetane
• Sok 1 limete
• 1/4 skodelice svežih listov koriandra, sesekljanih
• 1 strok česna, sesekljan
• Sol in poper po okusu

Za sestavljanje tortilj:

• 4-6 majhnih tortilj iz moke ali koruznih tortilj
• 2 zrela avokada, narezana na rezine
• 1 skodelica narezane zelene solate
• skodelica narezanega paradižnika
• 1 skodelica naribanega sira
• rezine limete za okras

Postopek priprave tortilj s piščancem in avokadom

Pripravite piščanca. V skledi zmešajte čili v prahu, mleto kumino, papriko, sol in poper. Piščančje trakove začinite z začimbno mešanico, tako da so dobro prevlečeni. V ponvi na srednje močnem ognju segrejte olivno olje. Dodajte začinjene piščančje trakove in kuhajte, dokler ne porjavijo in se skuhajo, približno 5-7 minut. Odstranite z ognja in odstavite.

Pripravite omako. V majhni skledi zmešajte kislo smetano, limetin sok, sesekljan koriander, sesekljan česen, sol in poper. Dobro premešajte, da ustvarite cilantro-limetino omako. Začimbe prilagodite okusu.

Nato sestavite tortilje. Tortilje segrejte v suhi ponvi ali mikrovalovni pečici v skladu z navodili na embalaži (ali pa jih pripravite sami!). Če želite sestaviti vsako tortiljo, na sredino tortilje namažite žlico koriandrovo-limetine omake. Na tortiljo dodajte rezine zrelega avokada, del kuhanega piščanca, narezano solato, na kocke narezan paradižnik in nariban sir. Na nadev pokapajte še malo koriander-limetine omake. Strani tortilje prepognite čez nadev, nato pa jo od spodaj tesno zvijte v zavitek.

Tortilje s piščancem in avokadom postrezite z rezinami limete ob strani za dodaten izbruh okusa.

Uživajte v tortiljah s piščancem in to z osvežilnim pridihom!

Recept za najbolj preproste tortilje s piščancem

Bi želeli tortilje s piščancem pripraviti na še bolj enostaven način? V tem videoposnetku najdete čudovit recept za piščančje tortilje, ki ga uporabljajo mnogi po celem svetu. Preprosto in okusno!

Avtor: Žiga Kastelic, FOTO: pixabay.com

tortilje-s-piscancem-in-avokadom

Recept-za-klasicne-tortilje-s-piscancem-1024×681-1

Recept-za-tortilje-s-piscancem-da-vam-jih-ni-treba-kupovati-v-trgovini-1024×682-1

tortilje-s-piscancem-recepti

Pred trinajstimi leti je luč sveta ugledal legendarni Bitcoin. Zdaj vemo, da je šlo za pravo recolucijo valut, kot smo jih poznali do tistega dne. Danes poznamo na tisoče različnih kriptovalut in kovancev, ki vsak dan privabijo na milijone interesiranih uporabnikov. Zaradi navala raznolikih valut in podrobnosti, ki jih zahtevajo od novega uporabnika, je to privlačna in strašna priložnost obenem.

Težko je priti do dna skrivnostim kriptovalut, ugotavljati vrednost kriptovalut in njihovo prihodnost. Kako se vsaj nekako pripraviti na vstop v svet kriptovalut, kje preverjati njihovo vrednosti in druge zanimivosti o omenjeni valuti. Poleg tega najdete tudi seznam najbolj vrednih kriptovalut v tem trenutku, največje napake in najboljše nasvete pri investiciji. Več o tem smo že pisali tukaj.

Zgodovina kriptovalut na kratek način

Bitcoin je bil prva kriptovaluta, njegovo vrednost pa se lahko tako opazuje vse od njenega začetka. Ob svojem začetku je bil Bitcoin vreden le en cent, v trenutnem času pa dosega cene nad 35 tisoč evrov. Na njegovi osnovi so se rodile nove kriptovalute, ki so ravno toliko enake in različne od svojega predhodnika. Največji vzpon je omenjena valuta doživela leta 2013, enako je bilo z ostalimi, ki pa so padle že naslednje leto. Kriptovalute so hibernirale tri leta, vse do 2017, ko je visok vzpon doživela globalna tržna kapitalizacija kriptovalut.

Ta se je povečala za več kot 360 odstotkov, natančneje iz 180 milijard (november 2017) na 830 milijard dolarjev (januar 2018). Ponovnemu vzponu je sledil še en padec, ki je povzročil veliko nezaupanje splošne javnosti v kriptovalut. To sicer ni zanimalo tistih, ki so vanje investirali in želi rezultate. Najbolj aktualen vzpon vrednosti kriptovalut se je zgodil lansko leto, ko je njihova globalna tržna vrednost presegla 1000 milijard dolarjev oziroma en bilijon dolarjev. Kmalu se je povečala in pri koncu prvega četrtletja 2021 presegla 2000 milijard dolarjev.

Kolikšna je vrednost kriptovalut?

Zaradi velikega števila kriptovalut je težko vedeti ceno popolnoma vsake izmed njih. Vse od delčka enega centa do več deset tisoč dolarjev. K sreči so te valute deljive, za razliko od delnic, ki niso in je možno kupiti 0.0001 kriptovalute namesto ene vrednosti. Če je bilo včasih možno kupiti en Bitcoin, si to lahko danes privoščijo le nekateri.

Ker danes obstaja na tisoče kriptovalut, ki iz dneva v dan pridobivajo nove in nove »sorodnike«, je izbire ogromno. To ne pomeni, da je vsaka izbira pametna in vredna investicije. Veliko se jih je v zadnjih let že porazgubilo, saj so se izkazale za lažne ali prevare. Pred investicijo in izbiro je potrebno biti previden in pameten. Nikakor se v to ne spuščajte brezglavo in brez premisleka.

Kriptovalute z največjo vrednostjo na svetu v tem trenutku

Na spodnjem seznamu lahko najdete najbolj vredne kriptovalute po današnjem trgu. Vrednosti se lahko spremenijo iz danes na jutri ali iz te minute v naslednjo. Seznam se bo sčasoma zamenjal, vseeno pa lahko trdimo, da bosta prvi dve mesti rezervirani za najstarejšo valuto na svetu. Bolj kot točno vrednost, jemljite te številke kot približek vrednosti kriptovalut na seznamu.

• Wrapped Bitcoin – 43,146 tisoč dolarjev
• Bitcoin – 43,100 tisoč dolarjev
• Ethereum – 3516 tisoč dolarjev
• Maker – 2224 tisoč dolarjev
• Binance Coin – 477 dolarjev
• Bitcoin Cash – 400 dolarjev
• Kusama – 262 dolarjev
• Aave – 224 dolarjev
• Elrond – 214 dolarjev
• Monero – 205 dolarjev

Kje preverjati vrednost kriptovalut?

Veliko spletnih strani ponuja brezplačno pregledovanje vrednosti kriptovalut do katerih lahko dostopate tudi z uporabniškim računom. Slednji bo poskrbel tudi za dodatne ugodnosti in pomoč pri pregledovanju celotnega seznama in sveta valut. Izveste lahko kaj vpliva na njihovo ceno, kako se bodo gibale cene, zakaj je temu tako in druge reči. Nekaj spletnih strani je na voljo tudi v slovenskem jeziku tako, da vam ne bo potrebno prevajati še iz drugih jezikov.

Šest nasvetov za investicijo v kriptovalute

Investiranje v kriptovalute mora biti skrbno in premišljeno, kar bodo nakazali tudi naslednji nasveti. Prvi izmed njih je urejena strategija za kripto menjave pri katerih ne smete biti naivni, obenem pa potrebujete dobro mero znanja in iznajdljivosti. Kritično poglejte na kriptovaluto in njen vzpon ter preverite število uporabnikov, katere težave rešuje in kako se povezuje z določenimi industrijami. Drugi nasvet je upravljanje z rizikom, ki se lahko redno dogaja, saj vsi ljudje nimajo najboljših namenov. Imejte omejitve, tako denarne kot mentalne.

Tretji nasvet je diversifikacija oziroma razpredanje svojega portfolja kriptovalut. Svojo investicijo razširite na več različnih valut, kar vas bo obranilo pred padcem vrednosti kriptovalute v kolikor bi izbrali le eno. Četrti nasvet je dolgotrajnost uporabništva, saj je ena izmed največjih napak pri investicijah ta, da se uporabniki hitro premislijo in obupajo. Raziskujte, učite se in napredujte. Peti nasvet je avtomatiziranje menjav in nakupov, kar je oglas, ki ga lahko slišite že na vsakem koraku. Ne boste vedno pri telefonu, ki bi vas še pravočasno opzoroil na vzpon ali padec vrednosti kriptovalute. Zato je pametno avtomatizirati celoten postopek, kar je tudi šesti nasvet oziroma uporaba menjalnih robotov.

Pet napak pri investicijah v svet kriptovalut

Ne le nasveti, tudi napake prihajajo v vašo smer. Zaradi desetletja obstoja kriptovalut nam je nekaj stvari že kristalno jasnih in potrebno jih je vedeti. Investiranje v kriptovalute je lahko pametno in dobro, če se ne predate spodnjim napakam, ki so mnoge uporabnike že stale njihovega denarja. Tega včasih ni bilo malo in ogroženo je bilo tudi življenje. Katere so torej najpogostejše napake pri nakupu kriptovalut?

• Kupovanje kriptovalut le zato, ker je cena kriptovalute zelo nizka (to ne pomeni skoraj nič)
• Padanje na prevare drugih uporabnikov in napačnih valut (niso vsi ljudje dobri)
• »All-in« stava v eno ali več kriptovalut (ne zapravite vsega svojega denarja)
• Mišljenje, da je kriptovaluta enostaven in hiter zaslužek (potrebnega je veliko dela in pozornosti)
• Pozabili ste svoje geslo za vstop (se je zgodilo že prevečkrat)

Avtor: Žiga Kastelic, FOTO: pixabay.com

Vrednost-kriptovalut-je-mozno-preveriti-na-stevilnih-spletnih-straneh-in-aplikacijah-1024×576

Bitcoin-je-kot-prva-kriptovaluta-na-svetu-tudi-najvec-vredna-1024×576-1

Pregledovanje-in-planiranje-menjave-in-nakupov-kriptovalut-je-lahko-tudi-avtomatizirano-1024×682-1

Zelenortski otoki navdušujejo z mešanico evropske in afriške kulture, čudovitimi peščenimi plažami, raznolikega naravnega bogastva in živahnih mest. Gre za deset večjih in pet manjših otokov Makronezije, ki ležijo v severnem Atlantskem oceanu tik ob zahodni obali Afrike ter delijo morske meje s Senegalom, Mavretanijo, Gvinejo Bissau in Gambijo. Več destinacij si lahko pogledate tukaj.

V 14. stoletju so jih kolonizirali Portugalci, še danes je uradni jezik portugalščina, priznan nacionalni jezik pa je tudi zelenortska kreolščina. Drugi razširjeni jeziki na otokih so angeščina, francoščina, španščina in nemščina. Imajo suho tropsko podnebje s prijetnimi temperaturami nad 20 stopinj Celzija skozi vse leto in zelo malo padavin, zaradi česar postajajo vse bolj priljubljena turistična destinacija za oddih. Kapverdski otoki nudijo pobeg v naravo, nepozabne morske dogodivščine in oddih daleč od mestnega vrveža, če si tega želite.

Zelenortski otoki: Zakaj jih obiskati?

So sanjska tropska destinacija blizu Evrope, zato za obisk ne potrebujete dolgega in dragega leta. Rajske plaže in prijetno tropsko podnebje so dostopni skozi vse leto. Zelenortski otoki so primerni za pare in družine z majhnimi otroki, saj pot ni naporna. Skozi vse leto nudijo veliko sonca, malo padavin, in temperature redko padejo pod 20 stopinj Celzija. Na otokih lahko uživate na peščenih plažah, v vodnih športih, pohodništvu, raziskovanju narave in okusni lokalni prehrani s portugalskim pridihom.

Zelenortski otoki: 10, stvari, ki jih lahko počnete

• Preizkusite se v snorkljanju ali potapljanju: če želite raziskovati morske globine, je ogromno možnosti za izposojo opreme in preučevanje podvodnega življenja, na voljo so tudi tečaji potapljanja.
• Sproščanje na plaži: če si želite sproščenega in mirnega tropskega oddiha na belih peščenih plažah, je to kot nalašč destinacija za vas.
• Raziščite pisano Santo Mario: mesto se nahaja na otoku Sal in nudi ogromno znamenitosti, trgovinic, odličnih morskih restavracij, tradicionalne glasbe in prikupnih ozkih uličic.
• Obiščite vulkan: obujte pohodne čevlje in obiščite dih jemajoč vulkan na otoku Fogo
• Opazujte avtohtone živalske vrste: ljubitelji živali boste na Zelenortskih otokih videli veliko različnih vrst ptic in želv.
• Oglejte si soline: če počitnikujete na otoku Sal, nikar ne izpustite solin v Pedra de Lume.
• Opazujte zvezdnato nebo iz puščave: Boa Vista nudi pristno izkušnjo prave puščave, kjer lahko opazujete nočno nebo, posuto z zvezdami, uživate tradicionalno zelenortsko večerjo in preživite noč v enem izmed kampov v puščavi.
• Raziskujte majhne vasice in doline: na otoku se nahaj veliko ljubkih vasic, dolin in gora, ki vas bodo navdušile.
• Spoznajte lokalne prebivalce; obiščite plantaže banan, sladkornega trsa in kave ter spoznajte, kako živijo domačini.
• Namakajte se v slanem jezeru: Pedra Lume Crater je napolnjen s slano morsko vodo, ki vsebuje ogromno zdravih mineralov, ki so odlični za kožo.

Zelenortski otoki: Kdaj jih je najbolje obiskati?

Zelenortske otoke lahko zaradi prijetnih temperatur obiščete skozi vse leto. Največ dežja pade med julijem in oktobrom, vendar takrat cene namestitev ponavadi padejo. Kljub dežju lahko še vedno uživate v soncu in dogodivščinah. Najboljši čas za obisk je novembra, ko se deževje konča in temperature dosežejo okoli 28 stopinj Celzija. Takrat je tudi manj gneče, saj ta običajno nastopi decembra.

So Zelenortski otoki varna destinacija za obisk?

Zagotovo je to ena bolj varnih destinacij za turiste, saj ima zelo nizko stopnjo kriminala. Pomembno je, da spoštujete lokalna pravila in navodila glede kopanja v morju v primeru slabega vremena ter upoštevajte cestne predpise, sicer pa se sprostite in uživajte na zasluženih počitnicah.

Zelenortski otoki: Kateri del otokov je najboljši za obisk?

Izbira točne destinacije je odvisna od vaših želja, kako preživeti počitnice in v kakšnem okolju bivati. Na vseh otokih boste našli mir, če ga iščete, pa tudi veliko turističnih namestitev, organiziranih aktivnosti in restavracij. Otok Santiago je odlična izbira, saj nudi rajske peščene plaže, raznoliko pokrajino za pohodništvo, živahno nočno življenje, možnosti nakupovanja, kulinariko ter številne zgodovinske in kulturne znamenitosti.

Jedi, ki jih morate nujno poskusiti na svojem potovanju

Prebivalci Zelenortskih otokov večinoma pridelujejo koruzo in fižol, pa tudi banane, sladkorni trs in krompir. Veliko jedi temelji na teh živilih, ljubitelji morske hrane pa bodo zagotovo našli tudi veliko ribjih jedi in jedi z morskimi sadeži. Zelenortska kuhinja je mešanica zahodnoafriških, zahodnoevropskih in portugalskih vplivov. Veliko jedi sestavljajo ocvrt krompirček, kasava, fižol, koruza, od zelenjave pa korenje ter ohrovt. Najbolj priljubljene mesne jedi so piščanec, svinjina, tuna in jastog.

Ena najbolj znanih kapverdskih specialitet, ki jo morate nujno poskusiti, je cachupa. Gre za neke vrste enolončnico, ki jo sestavlja fižol, sladki krompir, kasava in riba ali meso. Buzio je druga specialiteta na žlico, ki se priprav iz školjk in sojine omake, zelo popularna je na raznih dogodkih in festivalih.

Domačini za zajtrk zelo pogosto uživajo tudi kuskus s sladkorjem in cimetom, ki ga kombinirajo k pečenim jajcem ali ocvrti ribi. Če ste ljubitelju tune, nujno poskusite specialiteto pastel, ki na videz morda spominja na sladico, v resnici pa je pripravljena iz tune, česna in čilija v posebnem testu. Posladkate se lahko z značilnim mlečnim pudingom ali doce di coco – sladico iz kokosa, sladkorja, jajc in masla.

Kako se premikati med in po otokih?

Po otokih se lahko premikate z minibusi, ki so cenovno zelo ugodni, hkrati pa spoznate, kako živijo lokalni prebivalci. Slabost minibusov je, da ponavadi za pot potrebujejo veliko več časa kot na primer taksi. Druga možnost so torej taksiji, s katerimi boste potovali hitreje, a dražje. Odličen način, če želite biti fleksibilni in v lastni režiji raziskovati otoke, pa je najem avtomobila. Vožnja ni pretirano zahtevna, če ste izkušen voznik in upoštevate cestna pravila. Če bi radi podrobneje raziskovali manjše območje in pri tem naredili tudi nekaj za svoje telo, si lahko izposodite kolo ter uživate v pristnih izkušnjah zelenortske narave.

Veliko obiskovalcev Zelenortskih otokov se odloči obiskati več otokov, še posebej če tam preživijo več kot deset dni. Premikate se lahko s trajekti ali letali, ki so na otokih Sal, Boa Vista, Sao Vicente in Santiago. Potovanje z letalom je hitrejše, vendar dražje kot z ladjo. Pri potovanju z ladjo je pomembno, da upoštevate vreme in spremljate morebitne odpovedi ali spremembe v urniku. Za več nasvetvo si poglejte ta videoposnetek.

Koliko časa potrebujete za dopust na Kapverdskih otokih?

Gre za bližnjo destinacijo, kjer ne izgubite veliko časa s potjo, pa vendar je priporočljivo, da Zelenortske otoke obiščete vsaj za en teden. Tako se boste lahko v miru spočili od napornega vsakdana in raziskali okolico. Če želite obiskati več otokov, vam priporočamo, da si vzamete vsaj deset ali štirinajst dni.

Pripravil: NaDlani.si; Foto: Pexels, Unsplash, Pixabay

zelenortski-otoki-kokos

zelenortski-otoki-plaza

zelenortski-otoki-vulkan

zelenortski-otoki-morje

zelenortski-otoki

zelva-zelenortski-otoki

Vitamin D ali sončni vitamin je s padanjem temperatur in krčenjem dni vse bolj pomemben. Vitamin D je v maščobi topen vitamin, ki je nujen za različne funkcije v telesu. Ima ključno vlogo pri ohranjanju splošnega zdravja in dobrega počutja. Katerih 7 reči moramo vedeti o vitaminu D? Kaj se dogaja z našim telesom v kolikor ga je premalo in kaj se zgodi ob pomanjkanju? Navsezadnje pa, kako ga lahko vnesemo v naše telo? Več o tem pa smo že pisali tukaj.

Kaj se zgodi, če imamo premalo vitamina D?

Pomanjkanje vitamina D lahko povzroči vrsto zdravstvenih težav zaradi njegove vitalne vloge v telesu. Ena od pomembnih posledic pomanjkanja vitamina D so oslabljene kosti. Vitamin D je potreben za absorpcijo kalcija in fosforja v črevesju, bistvenega pomena za izgradnjo in ohranjanje močnih kosti. Pri odraslih lahko pomanjkanje povzroči bolezni, kot je osteoporoza, za katero so značilne oslabljene in krhke kosti, pri otrocih pa lahko povzroči rahitis.

Mišična oslabelost je še ena možna posledica pomanjkanja vitamina D. Brez ustrezne količine vitamina D lahko mišice postanejo šibkejše, kar lahko vpliva na telesno aktivnost in poveča tveganje za padce in zlome, zlasti pri starejših odraslih.

Vitamin D ima tudi vlogo pri uravnavanju imunskega sistema. Pomanjkanje lahko oslabi imunski odziv, kar lahko poveča tveganje za okužbe in avtoimunske bolezni. Nekatere študije kažejo na povezavo med pomanjkanjem vitamina D in povečanim tveganjem za kronične zdravstvene težave, kot so bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen, nekatere vrste raka in avtoimunske bolezni. Vendar je potrebnih več raziskav, da bi te povezave dokončno ugotovili.

Motnje razpoloženja, vključno z depresijo in sezonsko čustveno motnjo (SAD), so lahko povezane z nizkimi ravnmi vitamina D. Čeprav natančna povezava ni popolnoma razumljena, lahko vzdrževanje zadostne ravni vitamina D pozitivno vpliva na duševno zdravje.

Trenutno potekajo raziskave možne povezave med pomanjkanjem vitamina D in kognitivnimi funkcijami. Nekatere študije so pokazale, da so lahko nizke ravni vitamina D povezane s povečanim tveganjem za kognitivni upad in stanja, kot je Alzheimerjeva bolezen.

Pomanjkanje vitamina D je lahko povezano tudi s kroničnimi bolečinami in prej omenjeno splošno utrujenostjo. Simptomi pomanjkanja vitamina D so lahko subtilni ali nespecifični in jih ni mogoče takoj pripisati nizki ravni vitamina D. Če sumite na pomanjkanje ali imate dejavnike tveganja zanj, je priporočljivo, da se posvetujete z zdravstvenim delavcem. Preprost krvni test lahko določi vaše ravni vitamina D in po potrebi vam lahko vaš zdravstveni delavec priporoči ustrezne posege, kot so spremembe v prehrani ali dodajanje vitamina D, za odpravo pomanjkanja.

7 temeljev znanja o vitaminu D

• Viri vitamina D: Vitamin D lahko pridobimo iz prehranskih virov in s sintezo v koži, ko je ta izpostavljena sončni svetlobi. Naravni prehranski viri vključujejo mastne ribe (npr. losos, skuša in tuna), obogatena živila (kot so mleko, pomarančni sok in kosmiči za zajtrk) ter majhne količine v jajčnih rumenjakih in govejih jetrih.
• Sončni vitamin: Glavni vir vitamina D za večino ljudi je izpostavljenost sončni svetlobi. Ko je vaša koža izpostavljena ultravijoličnim B (UVB) žarkom sonca, lahko sintetizira vitamin D. Zato ga pogosto imenujejo “sončni vitamin”.
• Funkcije: Vitamin D ima ključno vlogo pri absorpciji kalcija in fosforja v črevesju, kar je bistvenega pomena za ohranjanje močnih in zdravih kosti. Pomaga tudi pri uravnavanju imunskega sistema, podpira rast celic in ima vlogo pri zmanjševanju vnetja.
• Pomanjkanje vitamina D: pomanjkanje vitamina D lahko povzroči različne zdravstvene težave. Pogosti znaki pomanjkanja vključujejo oslabljene kosti (osteomalacija ali rahitis pri otrocih), povečano tveganje za zlome, šibkost mišic in oslabljen imunski sistem. Ljudje z omejeno izpostavljenostjo soncu, temno kožo, starejši odrasli in tisti z določenimi zdravstvenimi težavami so izpostavljeni večjemu tveganju za pomanjkanje.
• Priporočeni dnevni vnos: Priporočeni dnevni vnos vitamina D se razlikuje glede na starost in spol. Za večino odraslih okoli 600–800 mednarodnih enot na dan, vendar se posebna priporočila lahko razlikujejo.
• Toksičnost: medtem ko je vitamin D pomemben za zdravje, lahko prekomerno uživanje dodatkov vitamina D povzroči toksičnost, ki povzroča simptome, kot so slabost, bruhanje, ledvični kamni in hiperkalciemija (povišane ravni kalcija v krvi). Pomembno je, da se izogibate jemanju prevelikih odmerkov vitamina D brez zdravniškega nadzora.
• Dodatki: V primerih pomanjkanja ali kadar so posamezniki omejeno izpostavljeni soncu, lahko zdravstveni delavci priporočijo dodatke vitamina D. Ti dodatki so na voljo v različnih oblikah, vključno z vitaminom D2 (ergokalciferol) in vitaminom D3 (holekalciferol), pri čemer je D3 učinkovitejši pri zvišanju ravni vitamina D v krvi.

Še več informacij, pa lahko najdete tukaj.

Kako lahko dobimo vitamin D?

Vitamin D lahko pridobimo iz različnih virov, vključno s sončno svetlobo, prehranskimi viri in dodatki. To so različni načini, kako lahko pridobimo vitamin D:

Sončna svetloba je najbolj naraven način pridobivanja vitamina D je izpostavljenost sončni svetlobi. Ko je vaša koža izpostavljena ultravijoličnim B (UVB) žarkom sonca, lahko proizvaja vitamin D. Potrebna količina izpostavljenosti soncu je odvisna od dejavnikov, kot so vaš tip kože, čas dneva, letni čas in geografska lokacija. Na splošno lahko za mnoge ljudi zadostuje približno 10–30 minut na soncu nekajkrat na teden na obrazu, rokah in nogah. Vendar pa je bistvenega pomena, da uravnovesite izpostavljenost soncu, da zmanjšate tveganje za poškodbe kože in kožnega raka.

Prehranski viri: Vitamin D lahko dobite tudi iz nekaterih živil, vključno z:

• Mastne ribe: losos, skuša, postrv in tuna so odlični viri.
• Okrepljena živila: veliko živil je obogatenih z vitaminom D, vključno z mlekom, pomarančnim sokom, kosmiči za zajtrk in nekaterimi rastlinskimi mlečnimi nadomestki.
• Jajčni rumenjaki: Jajca vsebujejo majhne količine vitamina D, predvsem v rumenjaku.
• Goveja jetra: Vsebujejo vitamin D, vendar v manjših količinah.

Dodatki: Če ste omejeno izpostavljeni soncu, obstaja tveganje za pomanjkanje vitamina D ali imate posebne zdravstvene težave, ki zahtevajo večji vnos vitamina D, vam bo zdravnik morda priporočil dodatke vitamina D. Ti dodatki so na voljo v prosti prodaji in na recept. Obstajata dve pogosti obliki: vitamin D2 (ergokalciferol) in vitamin D3 (holekalciferol). D3 je učinkovitejši pri zvišanju ravni vitamina D v krvi.

Ustrezen odmerek dodatkov vitamina D se lahko razlikuje glede na vaše posebne potrebe, zato je ključnega pomena, da se posvetujete z zdravnikom, da določite pravilni odmerek za vašo individualno situacijo.

Bistveno se je zavedati, da lahko prekomerno uživanje vitamina D z dodatki povzroči toksičnost, zato je pomembno, da upoštevate priporočila svojega zdravstvenega delavca in ne jemljete prevelikih odmerkov brez zdravniškega nadzora. Če želite ohraniti zdravo raven vitamina D, razmislite o kombinaciji teh virov in skupaj z zdravstvenim delavcem sestavite načrt, ki ustreza vašim posebnim potrebam in življenjskemu slogu.

Avtor: ŽK, FOTO: pixabay.com

Kako-vnesti-vitamin-D-v-telo-1024×768-1

Vitamin-D-ali-soncni-vitamin-1024×680-1

Vitamin-D-pomeni-zdravo-zivljenje-1024×727-1

vitamin-d-vse-o-njem

Sibirski haski velja za eno najbolj prepoznavnih in priljubljenih pasem na svetu. Kot pove že samo ime lahko izvor te pasme lociramo na območje severovzhodne Sibirije. Izjemno nizke temperature so iz teh psov ustvarile pasmo, ki lahko uživa le v mrzlih razmerah. Pa je to res? Na to vprašanje in mnoga druga, ki se porajajo bodočim lastnikom in bralcem, bomo odgovorili v nadaljevanju prispevka. Tukaj so vse informacije in zanimivosti o pasmi sibirski haski. Več o pasjih pasmah smo že pisali tukaj.

Zgodovina sibirskih haskijev sega deset tisoč let nazaj

Sibirski huskiji so nastali iz volkov, udomačili pa naj bi jih Čukči. Gre za ljudstva pri Ohotskem morju v Sibiriji, a je njihov izvor še vedno nekoliko nejasen in nepoznan. Kar pa se ve, je letnica 1908, ko so bili prepeljani v mesto Nome na Aljaski. Pričeli so jih uporabljati kot vlečne pse, kar je bila njihova naloga že na sibirski peninsuli. Svoj genski zapis si tesno deli z dvema pasmama, to sta Aljaški Malamut in Aljaški haski. Prav te tri pasme so težko razločljive na prvi pogled, a so obenem za vešče oko te spremembe še kako očitne.

Če se nekoliko vrnemo k samemu izvoru in genskemu zapisu Sibirskih haskijev se lahko njihov DNK poveže s starodavnimi bajkalskimi psi. Gre za linijo, ki se lahko izsledi do 10 tisočih let v preteklost. Poleg prej omenjenih pasem, so tu še Taimyr, Grenlandski pes in v določeni meri tudi Finski špic ter Šarpej. Govora je o pasmah, ki so navajene višin in mrzlih področjih oziroma so bili tega navajeni predniki.

Sibirski haski je vzdržljiv in prilagodljiv pes

Najpogosteje se sibirske huskyje povezuje z mrazom, snegom in vlečnimi sanmi. V zadnjih letih se je sorazmerno z naraščanjem njihove popularnosti to nekoliko spremenilo, a povezave ostajajo. Haskiji so izjemno vzdržljivi psi, ki lahko vzdržijo izjemno nizke temperature vse tja do minus petdeset stopinj Celzija. Večina jih ne prenaša toplega podnebja in je že skoraj pravilo, da se mora haskiju nuditi mrzlo območje v najbolj vročih mesecih leta. Za to so na voljo tudi hladilne blazine in podobni pripomočki, ki jih lahko najdete v vsaki trgovini za male živali.

Lastnosti, ki se lahko povežejo s sibirskim haskijem, so inteligenca, samosvojost, gibanje in igrivost. Če začnemo pri prvi lastnosti, ki je inteligenca. Sibirski haski je zelo inteligentna in učljiva pasma, ki od lastnika zahteva visoko mero potrpežljivosti in izkušenj. Njihovo usposabljanje je dolgotrajno, lastnik pa mora biti dosleden, razumevajoč in potrpežljiv. Morda je še bolj pomembno to, da bo lastnik bolj trmast kot pes. Pogosto se pri njih priporoča šolanje v pasji šoli, a se da haskija dobro izučiti tudi v domači šoli.

Samosvojost sibirskega haskija in zadostno gibanje

Da so sibirski huskiji samosvoji, je jasno predvsem lastnikom in rejcem. Življenja ne bodo prilagodili lastnikom in okolici ampak sebi. Vsekakor bodo s pravo vzgojo to nekoliko skrili in bili najbolj zvesti prijatelji. Samosvojost psa pa naj ne odvrne od tega, da gre za izredno kompatibilne in prijazne pse. Lahko živijo z drugimi psi, mačkami in drugimi živalmi, a je zelo pomembno, če so z njimi odrasli.

Prav tako samosvojost ne vpliva na čas samote, ki ga bo sibirski haski premogel, saj ga ni na pretek. Sibirski huski ni rad sam in prav, ko jih pustimo same v določenem prostoru za določen čas, lahko spoznamo njegovo »uničevalnost«. Nastradali bodo predmeti in prikazali stereotipno uničevanje sobe s strani psa.

Še preden se lotimo gibanja haskijev, se bomo lotili njihove igrivosti. Mlajši sibirski haskiji so sila hiperaktivni, kar je lastnost, ki se po pravilih z leti nekoliko porazgubi. Z odraslostjo postanejo zadržani in dostojanstveni. V večini primerov ne lajajo in so zelo prijazni psi do vseh ljudi in preostalih bitij. Zelo dobro pa se ujamejo z otroki, kar je lastnost, ki je pri izbiri psa za mnoge bodoče lastnike zelo pomembna. Ker so zelo ljubeči psi, ki z leti postanejo mirnejši, jih imajo radi lastniki, ki so hkrati tudi starši. Pomembno je poudariti, da je kljub temu pomemben nadzor otroka in psa, ne glede na to, kaj pravijo pravila in karakter.

Zadnja in najbolj pomembna lastnost pri sibirskem haskiju je gibanje oziroma dovolj gibanja. Sibirski haski je pasma, ki potrebuje izjemno veliko gibanja in ni rada zaprta ali pri miru. Najrajši imajo varno ograjena dvorišča, ki bodo tudi za lastnike najboljša izbira. Svobodno gibanje preprosto obožujejo. S svojo prilagodljivostjo pa so primerni tudi za življenje v stanovanjih, a mora biti v tem primeru nujno zadoščena količina gibanja.

V enem dnevu naj ima vsaj dve uri dolgih sprehodov ali intenziven tek, kar bo zadostilo njihovi aktivnosti. Pri aktivnosti sibirskega haskija je zelo pomembno, da se mu lastnik prilagodi v vročih mesecih. Takrat je nujno gibanje v hladnejših urah dneva – zgodaj zjutraj in pozno zvečer. Na voljo naj ima tudi dovolj vode.

Zdravje in nega sibirskega haskija sta odvisni od določenih dejavnikov

Vse je odvisno od vsakega psa, a nekatera zdravstvena stanja so bolj pisana določenim pasmam psov. Displazija kolkov, premik sečnice, težave s kožo in z očmi so med glavnimi zdravstvenimi težavami sibirskih huskijev. Ker ne prenaša vročine in visokih temperatur naj ne bo izpostavljen vročini.

Sibirski haskiji imajo dolgo gosto dlako, ki jim pomaga prenesti nizke temperature. Njena barva lahko skače med popolnoma belo do črne. Sestavljena je iz dveh plasti zahteva pa določeno mero nege. Občasno krtačenje dlake bo zadostilo odstranjevanju nečistoče in odmrle dlake. V obdobju ko bo sibirski haski menjal dlako je priporočljivo dnevno krtačenje. Enako je s kopanjem, ki se priporoča enkrat letno ali manjkrat kot to.

Sibirski haski v filmih je priljubljena tematika

Filmi so povsod okoli nas in psi so pogosti spremljevalci glavnih likov. Le poredko se zgodi, da je prav pes glavni lik v filmu. Daleč največjo vlogo ima v zgodovini filma pasma sibirski haski. Da bo ogled filmov s ključno besedo: “sibirski haski” enostaven in hitro dostopen, smo pripravili spodnji seznam, Najbolj priljubljeni filmi s sibirskimi haskiji:

• Balto – animirani film – (1995)
• Snežni psi (Snow Dogs) – (2002)
• Osem ujetih (Eight Below) – (2006)
• Železna volja (Iron Will) – (1994)
• Togo – (2019)

Avtor: Žiga Kastelic, FOTO: pixabay.com, osebni arhiv

Sibirski-haskiji-so-vajeni-mrzlih-podnebij-kar-pa-ne-pomeni-da-s-pomocjo-ne-zivijo-tudi-v-toplejsih-krajih-1024×578

Sibirski-haski-je-ena-najbolj-priljubljenih-pasem-zaradi-svojega-karakterja-in-videza-1024×658-1

Sibirski-haski-je-igriva-vcasih-hiperaktivna-in-cudovita-pasma-ki-ze-dolgo-navdusuje-lastnike-1024×658-1

Sibirski-haskiji-so-skupaj-s-svojimi-daljnimi-sorodniki-se-vedno-vlecni-psi-kar-je-naloga-ki-so-jo-opravljali-ze-vec-tisoc-let-nazaj-1024×706-1