NaDlani.si — Bodite na dlani tudi vi!

Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) je nedavno sprejel odločitev o 4,5-odstotni uskladitvi pokojnin, ki bo začela veljati s februarskimi izplačili. Ta odločitev temelji na podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS), ki kažejo na 6,2-odstotno rast povprečne mesečne bruto plače v letu 2024 v primerjavi z letom 2023. Vendar se v javnosti pojavljajo pomisleki, da bi morala biti uskladitev višja, celo 5,5 odstotka, zaradi domnevno drugačnih izračunov rasti plač. Metodologija izračuna uskladitve pokojnin Uskladitev pokojnin v Sloveniji se izvaja na podlagi kombinacije dveh dejavnikov: 60 odstotkov rasti povprečne mesečne bruto plače in 40 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin. SURS je objavil, da je povprečna mesečn

V zadnjih mesecih je slovensko javnost pretresel primer župana občine Dornava, Mateja Zorka, ki se je znašel v središču spolnega škandala zaradi domnevnega dogovarjanja za spolni odnos z mladoletnikom. Ta afera je sprožila številne razprave o moralni odgovornosti javnih funkcionarjev in pomanjkljivostih v slovenski zakonodaji glede zaščite mladoletnikov. Incident v Poljčanah in začetek preiskave Oktobra 2024 je v okolici Poljčan prišlo do incidenta, kjer je bil župan Zorko žrtev ropa, ki so ga izvedli štirje mladoletniki. Med preiskavo tega dogodka so se pojavili sumi, da se je Zorko dogovarjal za spolni odnos z osebo, za katero je verjel, da je mlajša od 15 let. Policija je v okviru zbiranja obvestil zaznala razloge za sum kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljiv

Minister za finance je bil jasen in glasen: to, kar je povedal Han, je označil za populizem.LJUBLJANA – Ob načrtovani likvidaciji invalidskega podjetja CSS zaposleni v podjetju ter Sindikat obrti in podjetništva Slovenije že nekaj časa opozarjajo na stisko zaposlenih. Pred dvema dnevoma se je v Škofji Loki mudil minister za gospodarstvo Matjaž Han, ki je javno napovedal podporo uvrstitvi podjetja med strateške naložbe, da bi ga potem lahko Slovenski državni holding (SDH) dokapitaliziral in mu omogočil svetlo prihodnost. V CSS ob tem računajo tudi na posluh ministrstva za finance, a očitno tako zlahka ne bo šlo... Čudno je le to, da se ministri v vladi prej ne domenijo in ne nastopajo tako neusklajeno, kot je uspelo Hanu in ministru za finance Klemnu Boštjančiču. Ministe

Sosedski odnosi so pogosto zapleteni – včasih zaradi ograje, drugič zaradi dreves, največkrat pa zaradi hrupa. A kaj storiti, ko vir nevšečnosti ni glasna glasba ali ropotanje pri obnovi stanovanja, temveč neprestani pasji lajež? V Ormožu je takšna situacija pripeljala celo do sodnih dvoran – soseda sta se znašla v pravnem sporu, kjer so se prepletale obtožbe o zalezovanju, grožnjah in dolgotrajnem motečem hrupu. Ko pasji lajež postane pravna težava Leto 2022 – v mirni soseski v okolici Ormoža so se odnosi med sosedoma drastično zaostrili. Po petih letih sobivanja je eden od njiju začel izražati nezadovoljstvo nad konstantnim laježem psa, ki je po njegovih besedah postal neznosen. Sprva se je pes večinoma oglašal z "jokanjem", sčasoma pa je njegovo lajanj

Policija se je oglasila o hudi nesreči v Draganiću, v kateri sta sinoči umrli dve osebi. Karlovška policija je sporočila, da je do nesreče prišlo ob 00.25 na lokalni cesti v naselju Mrzljaki. "Z osebnim avtomobilom s karlovškimi registrskimi tablicami je upravljal 19-letnik, ki je zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal s ceste v zemeljski kanal za meteorne vode, nakar se je vozilo prevrnilo na streho in z zadnjim delom trčilo v betonski mostiček. V prometni nesreči sta umrla voznik in 18-letna sopotnica. Ogled kraja nesreče je pokazal, da nista uporabljala varnostnega pasu," sporoča policija. Pristojnemu državnemu tožilstvu bo posredovano poročilo o prometni nesreči. Portal Kaportal, ki je objavil fotografije s kraja nesreče, neuradno poroča, da sta bila ponesr

Po dolgotrajnih prizadevanjih in številnih pravnih bitkah so pripadniki Slovenske vojske končno dosegli pomembno spremembo: od 1. januarja 2025 se pripravljenost na delovnem mestu ali določenem kraju šteje v delovni čas, kar pomeni, da so za ta čas plačani enako kot za redno delo. Ta prelomna odločitev je rezultat prenove plačnega sistema v javnem sektorju, ki je dolgo časa burila duhove med vojaki in njihovimi predstavniki. Dolga pot do pravice Že leta so vojaki opozarjali na neustrezno plačilo za čas, ko so morali biti pripravljeni na delovnem mestu. Sindikat vojakov Slovenije je sprožil več sodnih postopkov, ki so se končno obrestovali. Julija 2021 je Sodišče Evropske unije razsodilo v prid vojakom, kar je bil pomemben mejnik v njihovem boju. Marca 2022 je tudi s

Samozaposleni v Sloveniji se soočajo z občutnim povečanjem prispevkov v letu 2025. To povečanje je posledica rasti povprečne bruto plače in uvedbe novih obveznih prispevkov. Povišanje prispevkov zaradi rasti povprečne plače Prispevki za samozaposlene se izračunavajo na podlagi 60 % povprečne bruto plače v Sloveniji. Za leto 2024 je povprečna bruto plača znašala 2.394,92 evra, kar pomeni, da je osnova za izračun prispevkov 1.436,95 evra. Ob upoštevanju skupne prispevne stopnje 38,2 % to pomeni, da bodo minimalni mesečni prispevki za samozaposlene v letu 2025 znašali približno 548,90 evra. To predstavlja znatno povečanje v primerjavi s preteklimi leti. Uvedba obveznega zdravstvenega prispevka Poleg tega se s 1. marcem 2025 obvezni zdravstveni prispevek poveč

V zadnjih letih se je poslovno okolje v Sloveniji močno poslabšalo, kar potrjujejo tudi analize Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Po njihovih izračunih bodo zaposleni z minimalno plačo v obdobju 2023–2026 izgubili skupno 2.100 evrov neto, tisti s povprečno plačo 3.600 evrov neto, zaposleni z dvakratnikom povprečne plače pa kar 5.200 evrov neto. Povečanje davčnega primeža Glavni ekonomist GZS, Bojan Ivanc, opozarja, da so spremembe zakona o dohodnini ter uvedba prispevka za dolgotrajno oskrbo in obveznega zdravstvenega prispevka znatno povečale davčni primež. V obdobju 2023–2026 naj bi se ta pri prejemnikih minimalne plače povečal za 3,2 odstotne točke, pri prejemnikih povprečne plače za 2,8 odstotne točke, pri prejemnikih dvakratnika povprečne plače pa z

Po najnovejših podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je povprečna mesečna bruto plača v letu 2024 znašala 2.394,92 evra, medtem ko je povprečna neto plača dosegla 1.526,02 evra. V primerjavi z letom 2023 to predstavlja nominalno povečanje bruto plače za 6,2 % in realno rast za 4,1 %. Neto plače so se nominalno zvišale za 3,8 %, realno pa za 1,8 %. Razlike med zasebnim in javnim sektorjem Podrobnejši pregled razkriva razlike med sektorji. V zasebnem sektorju je povprečna bruto plača znašala 2.280,99 evra, kar pomeni 7 % povečanje v primerjavi z letom 2023. Neto plače v tem sektorju so se zvišale za 4,4 %, dosegle so 1.456,34 evra. V javnem sektorju je povprečna bruto plača narasla za 4,6 %, dosegla je 2.645,10 evra, medtem ko je neto plača zr

V ljubljanskem Domu starejših občanov (DSO) Tabor se soočajo z resno kadrovsko krizo, ki je privedla do neobičajne, a inovativne rešitve: zaposlitev negovalk iz Nepala, pri čemer bo komunikacija s stanovalci potekala s pomočjo umetne inteligence. Kadrovska stiska v domovih za starejše Pomanjkanje negovalnega osebja v slovenskih domovih za starejše ni novost. Razlogi za to so večplastni: nizke plače, zahtevni delovni pogoji in zastareli kadrovski normativi. Že pred pandemijo COVID-19 so se domovi soočali s pomanjkanjem osebja, pandemija pa je te težave le še poglobila. Po podatkih iz leta 2021 je bilo v domovih za starejše zaposlenih 11.915 oseb, vendar je zaradi preobremenjenosti in nizkih plač veliko zaposlenih zbolevalo ali celo zapuščalo delovna mesta. V DSO