NaDlani.si — Bodite na dlani tudi vi!

Leto 2024 je za slovenske zaposlene prineslo opazne spremembe na področju plač. Povprečna mesečna bruto plača je dosegla 2.394,92 evra, medtem ko je povprečna neto plača znašala 1.526,02 evra. To pomeni nominalno rast za 6,2 odstotka in realno povečanje za 4,1 odstotka v primerjavi z letom 2023. Toda kaj se skriva za temi številkami? Javni vs. zasebni sektor: Kdo je v prednosti? Razlika med javnim in zasebnim sektorjem ostaja izrazita. V zasebnem sektorju je povprečna bruto plača znašala 2.280,99 evra, kar predstavlja 7,0-odstotno povečanje glede na prejšnje leto. Povprečna neto plača v tem sektorju je bila 1.456,34 evra, kar je 4,4-odstotna rast. Nasprotno pa je v javnem sektorju povprečna bruto plača dosegla 2.645,10 evra, kar je 4,6-odstotno povečanje, medtem k

S 1. marcem 2025 bo obvezni zdravstveni prispevek v Sloveniji predvidoma zvišan s 35 evrov na 37,17 evra. Ta sprememba bo vplivala na vse zavarovance, saj prispevek ostaja enak ne glede na višino posameznikovih dohodkov. V tem članku bomo raziskali ozadje te spremembe, razloge za enotno višino prispevka ter prihodnje načrte za uvedbo dohodkovno odvisnih prispevkov. Zakonska podlaga za uskladitev prispevka Višina obveznega zdravstvenega prispevka se določa v skladu z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Ta zakon predpisuje, da se prispevek vsako leto 1. marca uskladi z rastjo povprečne bruto plače v Sloveniji v preteklem letu, na podlagi podatkov Statističnega urada Republike Slovenije. Ministrstvo za zdravje je odgovorno za izvedbo formalnega postopka

Naši tekmovalci in tekmovalke so se izkazali z odličnimi posamičnimi in ekipnimi dosežki in na ta način realizirali in presegli vse postavljene cilje. LAKE PLACID - Pretekli teden so naši mladi skakalci, skakalke, nordijski kombinatorci in kombinatorke nastopili na tekmah mladinskega svetovnega prvenstva v ameriškem Lake Placidu. Cilji so bili, kot vsako leto, tudi tokrat postavljeni zelo visoko. Naši tekmovalci in tekmovalke so se izkazali z odličnimi posamičnimi in ekipnimi dosežki in na ta način realizirali in presegli vse postavljene cilje. Tina Erzar, Žiga Jančar, Urban Šimnic in Taja Bodlaj, foto: SloSki Kakšna smola, kje je tekmovalna oprema? Takoj v začetku je bila potrebna velika mera potrpežljivosti in mirnosti, saj je večji del ekipe ostal brez tek

Razkop je bil pod nadzorom inšpektorjev opravljen najprej 27. januarja in nato še enkrat 7. februarja 2025. KRŠKO - Da bi ugotovili ali so na območju Centra za ravnanje z odpadki Spodnji Stari Grad (občina Krško) zakopani odpadki, je okoljski inšpektor opravil razkop terena na območju, kjer je bilo iz georadarskega poročila videti zelo zgoščene kaotične odboje. Razkop je bil pod nadzorom inšpektorjev opravljen najprej 27. januarja in nato še enkrat 7. februarja 2025. Karta kaotičnih odbojev z mestom razkopa Georadarske meritve Geološkega zavoda Slovenije (GeoZS) opravljene 17. 12. 2024 na območju Centra za ravnanje z odpadki Kostak v Krškem niso dale takšnih podatkov, da bi Inšpektorat za okolje in energijo (IRSOE) nedvoumno zaključil, da se na preiskovanem ze

Po navedbah Policijske uprave Maribor je požar izbruhnil v apartmajski hiši na območju Hočkega Pohorja. MARIBOR – Danes popoldne je območje Mariborskega Pohorja zajel požar. Gosti dim, ki se vije iz območja Bolfenka, pa je viden tudi iz središča mesta. Na Mariborskem Pohorju, na območju Bolfenka, trenutno poteka obsežna gasilska intervencija, poroča Radio Sloven´c. Gori ostrešje O dogodku so nas obvestili bralci Mariborinfo, ki poročajo, da je dim, ki se vije s prizorišča, viden tudi iz središča mesta, več kilometrov daleč. Na kraju so že gasilci Gasilske brigade Maribor, ki so za Mariborinfo potrdili, da gori ostrešje enega od tamkajšnjih apartmajev, še dodajo na Radiu Sloven´c. „Požar na Pohorju: Gasilci v bitki z ognjenimi zublji Turističn

V zadnjih desetletjih se slovensko podeželje sooča s hitro in zaskrbljujočo erozijo kmetij. Podatki Statističnega urada Republike Slovenije kažejo na drastičen upad števila kmetijskih gospodarstev, pri čemer govedorejske kmetije izginjajo še hitreje kot druge panoge. Toda kaj se skriva za tem trendom? Kdo so zmagovalci in kdo poraženci v tej zgodbi? In predvsem – kaj to pomeni za prihodnost slovenske prehranske varnosti? Številke, ki skrbijo: 800 kmetij manj v enem letu Lani je bilo v Sloveniji registriranih 25.500 kmetijskih gospodarstev, ki redijo govedo, kar pomeni, da jih je v samo enem letu izginilo več kot 800. Število glav goveda je padlo za približno 2.200 – kar se morda ne sliši veliko, dokler ne pogledamo širše slike: v štirih letih se je število gove

V Sloveniji se obeta opazen dvig plač, vsaj tako pravijo delodajalci. Kar 59,1 % podjetij napoveduje višje plače že v prvi polovici leta 2025, kar je glede na pretekla leta razmeroma optimistična napoved. Toda – ali bo to povečanje dejansko izboljšalo finančni položaj zaposlenih ali gre zgolj za prilagoditev inflaciji? Plače rastejo – a za koga? Številke so obetavne, a podrobnejši vpogled v raziskavo Manpower Slovenija razkriva pomembne podrobnosti. Večina delodajalcev – 55,81 % – bo plače dvignila predvsem z namenom zadrževanja obstoječih kadrov, medtem ko jih bo le 20 % ponudilo višje plače za privabljanje novih zaposlenih. To pomeni, da bo največ koristi imela že zaposlena delovna sila, ki se sicer vse bolj ozira po konkurenčnih ponudbah na trgu. A

Slovenija se že dalj časa sooča s kroničnim pomanjkanjem delovne sile, pri čemer se delodajalci vse pogosteje ozirajo proti upokojencem kot možni rešitvi. A vprašanje, ki se pri tem postavlja, ni le, ali lahko upokojenci delajo – temveč zakaj morajo delati? Čeprav je marsikdo prepričan, da se upokojenci odločajo za delo predvsem iz osebnega zadovoljstva, statistika razkriva drugačno sliko. Povprečna pokojnina v Sloveniji znaša 1017,64 evra neto, kar je za mnoge upokojence prenizek znesek za dostojno življenje, sploh v luči naraščajočih stroškov hrane, bivanja in zdravstva. Najvišja pokojnina v državi dosega 4231,50 evra, najnižja pa le 337,40 evra. Kako naj torej nekdo z najnižjo pokojnino preživi mesec? Upokojenci na trgu dela: Med prostovoljno in nujno i

Na valutnih trgih se dogajajo opazne spremembe – evro je v zadnjem tednu pridobil na vrednosti in presenetil mnoge finančne analitike. Tečaj evra proti ameriškemu dolarju je zrasel za kar 1,6 % in dosegel 1,0490 USD, kar pomeni drugo zaporedno tedensko okrepitev evropske valute. Kaj to pomeni za evropsko gospodarstvo, potrošnike in vlagatelje? Geopolitična negotovost in vpliv na valute Čeprav so valutni trgi običajno odraz ekonomskih temeljev, so v zadnjih letih postali izjemno občutljivi na geopolitične dogodke. Eden ključnih dejavnikov, ki so v zadnjem obdobju vplivali na vrednost evra, je naraščajoče upanje na umiritev vojne v Ukrajini. Ameriški predsednik Donald Trump je nedavno govoril z voditelji Ukrajine in Rusije ter napovedal možnost mirovnih pogajanj, kar j

Ko govorimo o slovenski identiteti, so nekatere stvari skoraj samoumevne: bujni vinogradi, ki se vijejo po gričih, steklenica domačega v kleti vsakega pravega Slovenca in globoko zakoreninjena ljubezen do vina, ki jo prenašamo iz generacije v generacijo. Kaj pa knjige? Se enaka strast do besede prenaša na knjižne police domačih dnevnih sob? Statistika, žal, kaže drugačno sliko. Povprečen Slovenec na leto spije več litrov vina, kot prebere knjig, in ta podatek ni zgolj zanimivost – je ogledalo našega odnosa do kulture, znanja in intelektualnega razvoja. V letu 2022 je poraba vina na prebivalca znašala kar 33 litrov, medtem ko več kot 40 % Slovencev v istem letu ni prebralo niti ene knjige. Če bi primerjali, koliko časa porabimo za iskanje dobre buteljke in koliko za izb