NaDlani.si — Bodite na dlani tudi vi!

Ko gasilci PGD Sevnica prejmejo klic za tehnično intervencijo, nihče ne ve, kaj jih čaka. Je stanovalec pozabil ključe? Se je pokvarila kljuka? Ali pa se za vrati skriva nekaj neprimerljivo hujšega? To je le nekaj misli, ki so se jim gotovo pletle po glavi, ko so v Boštanju odprli vrata in naleteli na tragično prizorišče. To se je zgodilo danes, 6. 2. 2025: "Ob 13.50 so gasilci PGD Sevnica posredovali v Boštanju, občina Sevnica, kjer so s tehničnim posegom odprli vrata v večstanovanjskem objektu za katerimi se je nahaja preminula oseba. Na kraju so bili prisotni reševalci NMP Sevnica in policisti." Ko vsaka sekunda pomeni razliko Gasilci so vajeni hitrega odziva, a v takšnih primerih se čaka na znak policije ali nujne medicinske pomoči, saj lahko

MIRNA NA DOLENJSKEM - Kdo bo imel od tega koristi? Kakšni bodo resnični učinki na vsakdan prebivalcev? To so vprašanja, ki si jih mnogi postavljajo, medtem ko gradbena dela na obvoznici Mirna intenzivno potekajo. Projekt, ki je vreden 7,35 milijona evrov, je eden izmed največjih infrastrukturnih posegov v tem delu Slovenije in prinaša spremembe, ki bodo za vedno preoblikovale prometno podobo kraja. ZAKAJ JE OBVOZNICA NUJNA? Mirna je prometno križišče med Trebnjem in Mokronogom, kar pomeni, da skozi kraj dnevno pelje veliko vozil, vključno s tovornjaki, ki povzrocčajo hrup, vibracije in onesnaženje. Kdor se je kdaj poskušal v jutranji konici prebiti skozi mestno jedro, ve, da je situacija daleč od idealne. Obvoznica bo to breme preusmerila na rob naselja

Policiste so okoli 12.30 napotili na pomoč zdravstvenemu osebju na Tržaško cesto v Ljubljani, kjer so imeli postopek z osebo, ki je odklanjala nujno zdravniško pomoč. Ob njihovem prihodu se je z vozilom odpeljala, čeprav so ji to poskušali preprečiti. Potem ko so jo nazadnje ustavili na Poti rdečega križa, pa so jo predali v zdravstveno oskrbo. Kot so za pojasnili na Policijski upravi Ljubljana, sta policista po prihodu na kraj poskušala osebi, ki je sedla v vozilo, preprečiti, da bi se odpeljala, pri tem pa sta bila lažje poškodovana. Oseba je s kraja odpeljala, nato pa ob sicer počasni vožnji ni upoštevala znakov modre luči in sirene. Na kraj je odšlo več patrulj. Policisti so osebo uspeli ustaviti na Poti rdečega križa. Ker ni upoštevala ukazov, so zoper njo

V Sloveniji se že desetletja pogovarjamo o potrebi po boljši organizaciji nujne medicinske pomoči (NMP), a realnost ostaja daleč od idealne. Težave s helikoptersko nujno medicinsko pomočjo (HNMP) niso novost, a vsak nov primer, ko sistem zataji, spet odpre stara vprašanja. Zakaj nimamo nočnih poletov? Zakaj helikopterji niso enakomerno porazdeljeni? In zakaj se Slovenija na tem področju zdi skoraj desetletje za evropskimi standardi? Helikopterska nujna medicinska pomoč: privilegij ali osnovna potreba? V državah, ki se ponašajo z učinkovitimi sistemi nujne medicinske pomoči, je helikopterska asistenca samoumeven del reševalne verige. V Avstriji, na primer, helikopterji letijo 24 ur na dan, pri čemer imajo povprečen čas vzleta manj kot sedem m

V helikopterski nesreči v bližini Parme na severu Italije so v sredo zvečer umrle tri osebe, med njimi tudi direktor podjetja za proizvodnjo salam Rovagnati, poročajo italijanski mediji. Okoliščine nesreče za zdaj niso jasne, vendar je znano, da je območje v času strmoglavljenja helikopterja prekrivala gosta megla. Helikopter je strmoglavil na zemljišče, ki je v lasti družine Rovagnati. Kot poročata agencija Ansa in časnik La Stampa, je ena od treh žrtev Lorenzo Rovagnati, ki je podjetje vodil skupaj z bratom Ferrucciom.   Dedič imperija Lorenzo Rovagnati, star 41 let, je bil skupaj s starejšim bratom Ferrucciom izvršni direktor podjetja Rovagnati. Oba sta bila dediča podjetja iz Brianze, ki ga je v Biassonu (Monza-Brianza) ustanovil njun dedek Angelo Ferruccio

Če ste v zadnjih letih vsaj enkrat naročili oblačila, modne dodatke ali celo tehnološke pripomočke iz spletnih trgovin, kot sta Temu in Shein, je velika verjetnost, da boste v prihodnje za te nakupe plačali več – ali pa jih sploh ne boste več mogli opraviti pod enakimi pogoji. Evropska komisija je namreč napovedala obsežne ukrepe proti hitremu uvozu poceni izdelkov iz Kitajske, ki naj bi predstavljali nevarnost za potrošnike in nelojalno konkurenco za evropske trgovce. 12 milijonov paketov dnevno – a po kakšni ceni? Podatki, ki jih je objavila Evropska komisija, razkrivajo osupljivo sliko: v letu 2024 je bilo v EU uvoženih 4,6 milijarde poceni paketov (z vrednostjo pod 22 evrov), kar je kar dvakrat več kot leto prej. To pomeni, da je v povprečju vsak dan v Evropo p

V zadnjih mesecih se Hrvaška vse bolj oddaljuje od povprečja evroobmočja, a na način, ki ga tamkajšnji prebivalci ne bi želeli – inflacija v državi ostaja najvišja med vsemi državami z evrom. Čeprav so nekateri pričakovali, da se bo po lanskem šoku zaradi uvedbe evra stanje stabiliziralo, se cene še naprej vzpenjajo, trgovci pa opozarjajo, da bo pomlad lahko še dražja. V začetku leta 2025 se je letna stopnja inflacije na Hrvaškem povzpela na štiri odstotke, kar je najvišja vrednost v celotnem evroobmočju. Po podatkih Državnega zavoda za statistiko (DZS) je bila harmonizirana inflacija še višja – pet odstotkov, kar je skrb vzbujajoče, saj je to že četrti zaporedni mesec rasti cen. Če pogledamo druge države, ki se prav tako spopadajo s podražitvami, je

ATENE, 6. 2. 2025 – Serija potresnih sunkov, ki v zadnjih dneh pretresa Grčijo, je pustila vidne posledice na Santoriniju, enem najbolj prepoznavnih grških otokov. Najmočnejši sunek z magnitudo 5,1 je včeraj, v sredo, 5. 2. 2025, zvečer sprožil skalni podor, ki je dobesedno izbrisal priljubljeno Rdečo plažo. Ob tem so seizmologi opozorili na povečano nevarnost novih plazov, vendar radovednih turistov to ni odvrnilo – mnogi so se kljub nevarnosti drznili do roba pečine, da bi ujeli najbolj dramatične posnetke. Nevarno tresenje, ki ne pojenja Grčijo so v zadnjih dneh preplavili strahovi, saj seizmologi beležijo več kot 6400 potresnih sunkov v obdobju devetih dni. Po podatkih Nacionalne in Kapodistrske univerze v Atenah (NKUA) se potresna aktiv

CELJE – Vsega smo že vajeni – od prometnih nesreč, vlomov, prepirov, pa vse do nesreč pri delu, ki se ponavljajo z neusmiljeno natančnostjo. Včerajšnji dogodek v podjetju na Muti pa izstopa. 40-letni delavec se je pri upravljanju z ročnim baterijskim viličarjem huje poškodoval. Kako? Kaj je šlo narobe? Odgovori bodo morda prišli kasneje, a ena stvar je jasna že zdaj – delovne nesreče še zdaleč niso redkost. V letu 2023 je bilo v Sloveniji prijavljenih več kot 13.000 delovnih nesreč, od tega jih je bilo več kot 1.000 hujših (vir: Statistični urad RS). To pomeni, da se vsak dan poškoduje na desetine delavcev, mnogi med njimi v industriji in skladiščih, kjer se ob napačnem trenutku, enem napačnem gibu, rutina spremeni v tragedijo. NESREČA PRI DELU V sk

GORENJSKA, KRANJ – 94 KLICEV NA 113 V zadnjih 24 urah je Gorenjski operativno komunikacijski center prejel skupno 94 klice, od katerih jih je bilo 38 interventnih. Policisti so obravnavali devet primerov kriminalitete, 11 primerov s področja prometne varnosti, pet primerov kršitev javnega reda in miru ter štiri druge dogodke. Med vsemi temi incidenti pa se je izstopajoče izkazal primer, ki je postavil več vprašanj o varnosti meja in metodah nadzora – ponarejanje listin, ki je vodilo do pripora osumljenca. Ponarejanje listin in pripor Morda se komu zdi, da so ponaredki potnih listov domena kriminalnih zgodb in filmskih scenarijev, a gorenjska realnost je včeraj dokazala drugače. Državljan Gruzije je policistom