NaDlani.si — Bodite na dlani tudi vi!

Dolgotrajna oskrba se znova seli v središče političnega spopada. Odhajajoči minister Simon Maljevac trdi, da je sistem finančno stabilen, hkrati pa opozarja, da bi spremembe desnih strank lahko pomenile manj pravic in višje stroške za starejše ter njihove svojce. Minister brani sistem, ki naj bi ga gradili desetletja Odhajajoči minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je poslance pozval, naj na petkovi izredni seji državnega zbora podprejo predlog zakona o ukrepih pri dolgotrajni oskrbi. Po njegovih besedah gre za sistem, ki ga je levosredinska vlada vzpostavila po desetletjih obljub, zdaj pa naj bi ga bilo treba predvsem dograjevati, ne rušiti. Maljevac poudarja, da sistem temelji na univerzalnih pravicah ter jasnem, javnem in stabilnem viru financiranja. Trenutno

Na družbenem omrežju se je razvila zanimiva razprava o tem, kako bi lahko bilo videti življenje leta 2034. Uporabniki so napovedovali vse od konca klasičnih družbenih omrežij in večjega nadzora do stanovanjskih težav, umetne inteligence, draginje in sprememb na trgu dela. Kako bomo živeli čez osem let? Razpravo je začel uporabnik, ki je vprašal, kaj bo leta 2034 drugače kot danes. Med prvimi napovedmi so se pojavile ideje, da bodo ljudje bolj cenili zasebnost, da bodo družbena omrežja izgubila današnjo obliko in da bi lahko otroci v prihodnosti staršem očitali objavljanje njihovih fotografij brez dovoljenja. Del uporabnikov meni, da se bo internet močno spremenil, predvsem zaradi umetne inteligence, botov in večjega nadzora nad digitalno identiteto. Piše se l

Vse več je objav na družbenih omrežjih, ki opozarjajo na dolge čakalne dobe za praktični del vozniškega izpita, mladi pa ob tem postajajo vse bolj zaskrbljeni. Tokrat smo naleteli na primer, kjer kandidatka na glavno vožnjo čaka kar približno 100 dni, kar potrjuje tudi fotografija prijave, ki jo imamo na voljo. Termin šele čez več mesecev Na fotografiji je jasno razvidno, da gre za izpit kategorije B v Ljubljani, na lokaciji Cesta dveh cesarjev 176, datum opravljanja pa je postavljen šele konec julija. To pomeni večmesečno čakanje, kar po mnenju mnogih ni več izjema, ampak postaja pravilo. “To ni več redkost” Nekateri navajajo, da so na termin čakali dva do tri mesece ali več, drugi pa, da so do hitrejšega datuma prišli le s stalnim spremljanjem i

Medtem ko se številni Slovenci že odločajo, kje bodo letos preživeli poletni dopust, nova analiza razkriva presenetljivo in za marsikoga tudi neprijetno resnico. Dopust na italijanski strani Jadrana je lahko skoraj dvakrat cenejši kot na hrvaški. Italija ostaja dostopna Analizo je pripravil hrvaški portal Morski.hr, ki je primerjal približno sto naključno izbranih namestitev na obeh straneh Jadranskega morja. Osredotočili so se na enotedensko bivanje za štiričlansko družino z dvema otrokoma in iskali primerljive hotele na podobnih geografskih lokacijah. Povprečna cena takšnega dopusta na italijanski strani znaša 738,72 evra. Še več, v Italiji je mogoče najti tudi zelo dostopne možnosti. Družine lahko v določenih regijah, kot so Abruce, Molise ali območje Fog

Na družbenem omrežju smo opazili objavo, ki je sprožila burno razpravo o nevarni vožnji motoristov, odnosih med udeleženci v prometu in vse pogostejšem občutku, da pravila na cestah za nekatere preprosto ne veljajo. “Najbolj me je strah trenutka vključevanja” »Živim blizu semaforiziranega križišča na magistralki, kjer je omejitev 70 km/h. Ob lepem vremenu se mimo pelje na stotine motoristov, velik del pa jih na ravnem odseku vozi krepko čez 200 km/h. Ko imajo zeleno luč, dobesedno ‘navijejo gas do konca’ in pospešujejo do naslednjega križišča, oddaljenega kakih 600–700 metrov.« Voznik poudarja, da ga ne moti le hitrost sama po sebi, temveč predvsem nepredvidljivost situacij, ki lahko nastanejo, ko se vozila približujejo z ekstremnimi hitrostmi. »T

V občini Kidričevo in med ljubitelji narodno-zabavne glasbe odmeva žalostna vest. Poslovil se je Damjan Plohl, izdelovalec diatoničnih harmonik iz Lovrenca na Dravskem polju, človek, ki je z rokami ustvarjal glasbila, z njimi pa tudi spomine. Odšel je človek, ki je harmoniki dal svoj pečat V Lovrencu na Dravskem polju in širše po občini Kidričevo te dni vlada tišina, kakršna nastane takrat, ko odide nekdo, ki je bil del lokalnega utripa. Poslovil se je Damjan Plohl, znan kot izdelovalec diatoničnih harmonik in velik ljubitelj narodno-zabavne glasbe.Njegovo ime so številni povezovali z znamko Harmonike Plohl. To niso bile le harmonike kot predmet, ampak glasbila, ki so spremljala vaje, nastope, družinska praznovanja, vaške veselice in trenutke, ko je melodija povezal

Hidžab na odru, ki je v politiki sprožil pravi vihar. Zanimivo: V trenutku, ko je 27-letna podjetnica Büsra Sayed stopila na oder finalnega izbora za Miss Nemčije, se je v nemškem javnem prostoru sprožil val, ki je pljusknil vse do klopi zveznega parlamenta. Kar bi v svetu mode lahko razumeli kot suvereno izbiro osebnega sloga in identitete, se je v politično polariziranem okolju hitro spremenilo v lakmusov papir družbene strpnosti. Nastop Sayedove namreč ni bil le del tekmovanja v karizmi in viziji, temveč je neprostovoljno postal središče razprave o tem, komu sploh pripada javni prostor in kakšno podobo »nacionalne lepotice« je sodobna Evropa pripravljena sprejeti. Kako je Miss Nemčije s humorjem »sesula« desničarsko retoriko Namesto klasičnega paradiranja v ko

Opoldanska prometna konica je povzročila obsežne zastoje po državi, dodatne težave pa povzroča še okvara vozila na primorski avtocesti. Zastoji na vseh ključnih odsekih Na primorski avtocesti med Divačo in Kozino proti Kopru je zaradi okvare vozila zaprt počasni pas, kar še dodatno upočasnjuje promet. Vozniki poročajo o daljših kolonah, razmere pa se hitro spreminjajo. Promet je močno povečan predvsem na avtocestah in mestnih obvoznicah, kjer se zaradi popoldanske konice ustvarjajo dolge kolone. Na štajerski avtocesti so zastoji pred priključkom Slovenska Bistrica sever proti Ljubljani ter med razcepom Zadobrova in priključkom Šentjakob proti Mariboru. Na primorski avtocesti promet obstaja med počivališčem Ravbarkomanda in Postojno proti Kopru ter med počivali�

Zastoji na slovenskih avtocestah znova dvigajo temperaturo. Ekonomist Matej Lahovnik je ob objavi Darsa o vožnji v zamiku opozoril, da vozniki ne potrebujejo novih lekcij, ampak boljšo organizacijo del na cestah. Ko v koloni stojiš, nasveti hitro zvenijo drugače Slovenske avtoceste so v zadnjih tednih znova pod pritiskom. Dela, zapore, zožitve in dolge kolone so za številne voznike postali skoraj vsakdanji prizor. In ko ljudje ure in ure stojijo v prometu, jih razlage o pravilni vožnji pogosto ne pomirijo, ampak razjezijo. Prav zato je odmeval zapis ekonomista Mateja Lahovnika, ki je na omrežju X komentiral Darsovo obvestilo o vožnji v zamiku. Njegova misel je bila kratka, a precej ostra: »Namesto, da bi Dars uredil izvajanje del na AC v več izmenah, nas uči voziti v zami

Rok za cepljenje goveda, ovc in koz proti bolezni modrikastega jezika se je prvotno iztekel danes, a ga je veterinarska uprava zaradi preobremenjenosti veterinarjev podaljšala do konca aprila. Večina rejcev je živali že cepila, manjši del pa še vedno vztraja pri nasprotovanju – tudi zaradi informacij, ki krožijo po družbenih omrežjih. Bolezen, ki je lani pustila hude posledice Bolezen modrikastega jezika je lani močno udarila po slovenskih rejcih. Najhuje so jo odnesle predvsem ovce, ponekod so rejci izgubili več kot tretjino živali. Tudi govedo je zbolevalo, čeprav je bolezen pri kravah redkeje smrtonosna. A škoda ni majhna: bolne živali slabše jedo, slabše priraščajo, krave pa v času bolezni dajejo manj mleka.Zato je država odredila obvezno cepljenje goveda,