NaDlani.si — Bodite na dlani tudi vi!

V javni upravi se očitno pripravlja temeljit pregled načina dela in zaposlenosti. Minister Franci Matoz je ob pojasnjevanju vladne analize navedel primer, ki je hitro pritegnil pozornost: delo 30 zaposlenih bi bilo po njegovih besedah danes mogoče opraviti s tremi. Primer, ki odpira veliko vprašanj Minister za notranje zadeve in javno upravo Franci Matoz je z izjavo o razmerju med 30 in tremi zaposlenimi precej nazorno pokazal, v katero smer bi lahko šlo prihodnje preoblikovanje državne uprave. Pojasnil je, da ima izkušnjo z delom na ministrstvu, kjer je določene naloge nekoč opravljalo približno 30 ljudi, po optimizaciji procesov, digitalizaciji in ob uporabi umetne inteligence pa bi lahko enako delo po njegovi oceni opravili trije. To seveda takoj odpira vprašanje:

Pogoji za dodatek za pomoč in postrežbo so se konec leta 2025 bistveno spremenili. Preverite, kdo ga lahko v letu 2026 še pridobi, koliko znaša in kaj velja za tiste, ki ga že prejemajo. Veliko ljudi v letu 2026 še vedno išče odgovor na vprašanje dodatek za pomoč in postrežbo pogoji, vendar pri tem hitro naletijo na stare informacije. Ključni datum je 1. december 2025. Od takrat večina upokojencev in zavarovancev nove pravice do tega dodatka po pravilih ZPIZ ne more več uveljaviti. Izjema so določene skupine slepih in slabovidnih oseb. To pa ne pomeni, da so vsi dosedanji prejemniki ostali brez dodatka. Kdor je pravico pridobil do 30. novembra 2025, jo praviloma prejema naprej in zaradi spremembe zakonodaje ni moral vlagati nove zahteve. Za ljudi, ki pomoč druge osebe

Matjaž Trontelj ima eno najvplivnejših funkcij v največji slovenski bolnišnici – vodi svet UKC Ljubljana. Toda hkrati prihaja iz zasebnega zdravstva in ostaja predsednik združenja, ki povezuje več kot 20 zasebnih klinik in medicinskih centrov. Je že sam videz takšne dvojne vloge lahko problem? V UKC ne vodi bolnišnice, ima pa pomembno besedo Najprej pomembna razlika. Matjaž Trontelj ni generalni direktor UKC Ljubljana, ampak predsednik sveta zavoda. To je organ, ki ima pomembno nadzorno in kadrovsko vlogo ter bo sodeloval tudi pri izbiri novega generalnega direktorja. Po odhodu Marka Juga je svet 11. septembra za vršilca dolžnosti generalnega direktorja soglasno imenoval Tomaža Erjavca. Razpis za direktorja s polnim mandatom naj bi objavili 15. septembra. In prav

Robert Golob napoveduje novo politično ofenzivo. Njegova vlada v senci naj bi iz tedna v teden pripravljala ukrepe za »dejansko dobrobit ljudi«, ob tem pa ostaja vprašanje, ki se mu bo nekdanji premier težko izognil: zakaj vseh teh rešitev ni bilo mogoče uresničiti že takrat, ko je imel v rokah oblast? »Z jutrišnjim dnem začenjamo« Robert Golob je začetek dela vlade v senci napovedal precej odločno. »Z jutrišnjim dnem začenjamo delo z vlado v senci. En sam cilj imamo. In to je, da bomo vsak teden, vsak mesec naprej pripravljali nove, nove ukrepe za dejansko dobrobit ljudi. Čisto vseh Slovenk in Slovencev,« je povedal. Ob tem je ostro udaril po aktualni oblasti in dejal, da vladajoči po njegovem počnejo toliko »neumnosti«, da želi opozicija ponuditi drug

Veliki požar na Braču se kljub ogromnemu številu gasilcev in pomoči iz zraka še ni umiril. Ponoči so plameni ogrožali tudi objekte, veter pa je ogenj potiskal proti zahodnemu delu otoka. Požar se je razširil čez ogromno območje Na hrvaškem otoku Brač se nadaljuje ena največjih gasilskih intervencij zadnjih dni. Požar, ki je v četrtek pozno zvečer izbruhnil na težko dostopnem območju pri Ložišću, je zajel travo, makijo, borov gozd, oljčne nasade in drugo rastje. Po uradnih ocenah Hrvaške gasilske zveze je zgorelo okoli 1.500 hektarjev površin. Poveljnik DVD Supetar Nikola Martinić Dragan pa je za HRT podal precej višjo grobo oceno – po njegovih besedah bi lahko ogenj doslej zajel že več kot 3.000 hektarjev. Razlika kaže predvsem na to, kako težko je

Spor med Tino Gaber Golob in Katjo Kokot dobiva nove razsežnosti. Rok Snežič je ob napovedi, da bi bil pripravljen pričati, omenil še Jana Plestenjaka in nekdanjega ministra Patricka Vlačiča ter namignil, da naj bi tudi onadva poznala podrobnosti iz preteklosti. Spor zaradi objave in 15.000 evrov V ospredju zgodbe ostaja zahteva Tine Gaber Golob, ki naj bi od Katje Kokot terjala 15.000 evrov odškodnine zaradi zapisa na družbenem omrežju X. Gaber Golob naj bi objavo razumela kot žaljivo namigovanje na njeno preteklost, poleg odškodnine pa zahteva tudi opravičilo. Kokotova zahtevek zavrača in vztraja, da ni storila ničesar, zaradi česar bi morala plačati zahtevani znesek. Če se strani ne bosta dogovorili, bi se lahko spor preselil na sodišče. Prav tu pa zgodba po

Voznike bi lahko v torek pričakal nov skok cen goriv. Če vlada ne bo posegla v trošarine, naj bi se dizel, bencin in kurilno olje podražili za približno pet centov na liter, dizel pa bi se nevarno približal meji dveh evrov. Po velikem skoku bi lahko sledil še eden Komaj so se vozniki navadili na nove, občutno višje cene goriv, že prihaja napoved naslednje podražitve. Trenutno je treba za liter dizla na bencinskih servisih zunaj avtocest in hitrih cest odšteti 1,939 evra, za liter 95-oktanskega bencina 1,674 evra, kurilno olje pa stane 1,544 evra za liter. Po osrednji napovedi Financ bi se lahko razmere 15. septembra ponovno spremenile. Ob predpostavki, da vlada ne bo spreminjala trošarin, naj bi se vse tri regulirane cene zvišale za približno pet centov. Dizel bi

Napoved ene največjih sprememb slovenskega šolstva v zadnjih desetletjih je sprožila burne odzive. Med najbolj ostrimi je Jan Macarol, ki opozarja, da prehod z devetletke na osemletko ne bo pomenil veliko, če se hkrati ne spremeni način poučevanja, vloga učitelja in odnos šolstva do umetne inteligence. »Bo tvoj otrok po novem hodil v osemletko?« »Razočaran!« je Jan Macarol začel dolg zapis na Facebooku, potem ko je minister za izobraževanje Borut Rončević napovedal celovito reformo slovenskega šolstva. Najbolj odmeva načrt odprave sedanje devetletne osnovne šole in prehoda na tako imenovano sodobno osemletko. Toda Macarol se sprašuje nekaj drugega: bomo dobili res novo šolo ali isto šolo z drugačnimi številkami razredov, nekoliko spremenjenimi učbeniki in

Dogodek v ljubljanski Zadobrovi je med starši in prebivalci sprožil veliko zaskrbljenost. Zamaskirani storilec je od mladoletnika zahteval električni skiro, mu zagrozil z ostrim predmetom in ga poškodoval, nato pa pobegnil. Najprej so se razširile precej bolj dramatične informacije V petek zvečer se je po družbenih omrežjih začelo hitro širiti opozorilo o napadu na otroka na območju Zadobrove. Po navedbah v objavi naj bi se dogodek zgodil okoli 17.50 pri vrtcu ob OŠ Zadobrova, storilec pa naj bi po napadu pobegnil po Zadobrovški cesti proti Polju. Objava je v kratkem času dosegla veliko ljudi. Prebivalce so pozvali, naj pregledajo posnetke svojih nadzornih kamer, predvsem tisti, katerih kamere zajemajo Zadobrovško cesto in okolico. Med starši je razumljivo završa

Sredi belega dne, v bližini domov in ljudi, je odjeknilo streljanje z orožjem. Posnetek z območja Šentjerneja je sprožil ogorčenje in predvsem vprašanje, ki bi moralo zanimati vse: kako je mogoče, da se takšno početje sploh dogaja? Streljanje sredi dneva ni »motenje reda« Ljudska iniciativa Šentjernej je objavila posnetek iz ene od vasi v okolici romskega naselja na območju Šentjerneja. Na njem je zabeleženo streljanje z orožjem, dogajanje pa se odvija sredi belega dne. In prav tu se začne težava. Streljanje z orožjem v bližini naselij ni nedolžna zabava, folklora ali nekaj, ob čemer bi lahko pristojni le zamahnili z roko. Gre za početje, ki lahko ogrozi življenja ljudi. »Ko se to zgodi sredi belega dne, ne govorimo več o motenju javnega reda. Govorim