NaDlani.si — Bodite na dlani tudi vi!

Elon Musk ponuja delo - Si lahko predstavljate, da bi za igranje videoiger dobili sto dolarjev na uro? Zveni kot sanje vsakega gamerja, a Elon Musk zdaj ponuja priložnost, ki se ji težko upre. Najbogatejši Zemljan, znan po svojih drznih idejah in tehnoloških podvigih, se tokrat loteva sveta videoiger – a ne kot običajen igralec ali razvijalec. Musk z umetno inteligenco načrtuje, da bo revolucioniral način, kako nastajajo igre, in morda celo spremenil pravila same industrije. Njegov start-up xAI išče tako tehnične strokovnjake za generiranje slik in videov kot “učitelje videoiger”, ki bi umetno inteligenco učili ustvarjati interaktivna 3D okolja. Plačilo? Do sto dolarjev na uro – kar pomeni, da lahko vaša strast do igranja postane prava kariera. A Musk ne c

Alzheimerjeva bolezen je ena najtežjih bolezni današnjega časa. Počasi briše spomin, spreminja osebnost in pušča sledove, ki jih znanost še ne zna povsem izbrisati. Milijoni ljudi jo doživljajo, a kljub desetletjem raziskav učinkovitega zdravila še ni. Poskusi na miših redko delujejo pri ljudeh. Zdaj pa znanstveniki sumijo, da bi del odgovorov lahko skrivale starejše mačke. Kognitivna disfunkcija pri mačkah Tako kot ljudje lahko tudi mačke v poznih letih postanejo pozabljive, zmedene, drugačne. Strokovnjaki temu pravijo feline cognitive dysfunction (FCD). Mačka se lahko izgubi v znanem prostoru, spi več kot običajno, pozabi jesti ali se nenadoma odmakne od lastnika. Med desetim in petnajstim letom se ti znaki pogosto okrepijo, zelo podobno kot pri Alzheimerju pri

Nova ocena Mednarodne zveze za varstvo narave (IUCN) razkriva, kako hitro izginja pestrost življenja na Zemlji. Arktične tjulnje podnebne spremembe dobesedno izpodrivajo z ledu, več kot polovica vseh ptičjih vrst pa izgublja bitko za preživetje. Glavni krivci so znani, uničevanje habitatov, širjenje kmetijskih površin in podnebje, ki se segreva hitreje, kot se narava lahko prilagodi. Tjulnji izgubljajo led, ptice izgubljajo nebo Po najnovejši posodobitvi Rdečega seznama ogroženih vrst so številne arktične vrste tjulnjev zdaj tik pred oznako »ogrožene«. Led, ki se topi, jim jemlje vse, mesta, kjer kotijo mladiče, počivajo in lovijo.Arktika se segreva skoraj štirikrat hitreje kot preostali svet, ledene plošče pa se topijo z vsakim letnim časom hitreje. Ko izgine l

Lamborghini, sinonim za hitrost in prestiž, se podaja na povsem novo pot, dobesedno. Italijanski proizvajalec superšportnih avtomobilov je razkril svojo prvo 30-metrsko luksuzno jahto, ki črpa navdih iz oblikovnega jezika njihovih legendarnih vozil. S tem vstopa v pomorski svet, kjer bo ekskluzivnost na vodi dobila povsem nov pomen. Od ceste do morja: sodelovanje z The Italian Sea Group To ni Lamborghinijev prvi stik z navtiko. Leta 2020 je znamka v sodelovanju s Tecnomarjem (del skupine The Italian Sea Group) predstavila model Tecnomar for Lamborghini 63, 19-metrski čudež na vodi, ki je hitro postal simbol uspeha med zbiratelji in ljubitelji luksuza.Najnovejši projekt pa gre še dlje: 30-metrska jahta z imenom “Tecnomar for Lamborghini 101” je rezultat večletnega razvoja,

Umetna inteligenca vse bolj spreminja zdravstvo, od diagnostike do robotskih operacij. A zdaj tehnologija posega tudi na področje, kjer je doslej kraljevala človeška toplina: v čustveno podporo bolnikom. V otroških bolnišnicah v ZDA že preizkušajo robota po imenu Robin, ki ni namenjen merjenju pulza ali prinašanju zdravil, temveč, objemom in pogovoru. Digitalni prijatelj z nasmehom Robin je visok približno 1,2 metra, ima belo, gladko ohišje in velik nasmeh. Zasnovan je tako, da deluje prijazno, ne zastrašujoče, zato ga otroci hitro sprejmejo kot prijatelja. Razvilo ga je podjetje Expper Technologies, prvotno v Armeniji, zdaj pa se uporablja v več ameriških bolnišnicah, med drugim v Massachusettsu, Kaliforniji in New Yorku. Ko Robin vstopi v bolniško sobo, poz

Ko so ljudje po prebolelem covidu začeli govoriti o zmedenosti, pozabljivosti, tisti megli v glavi, jih mnogi niso jemali resno. A zdaj imajo znanstveniki dokaz, resničen, merljiv, biološki. Ekipa z Univerze v Jokohami je odkrila, kaj se v resnici dogaja v možganih bolnikov z dolgotrajnim covidom. Prvi jasen dokaz Raziskavo je vodil profesor Takuya Takahashi, objavljena pa je v reviji Brain Communications. Z uporabo napredne metode PET-slikanja so znanstveniki opazili nekaj presenetljivega: pri bolnikih z dolgotrajnim covidom so receptorji, imenovani AMPA, izjemno aktivni. Gre za molekule, ki so ključne pri učenju in spominu in prav te so v možganih teh ljudi v preobilju. To ni več le občutek ali posledica utrujenosti. Gre za spremembo, ki jo je mogoče videti in izme

Znanstveniki z Harvarda in MIT-a poročajo o napredku pri naravnih morilskih celicah (NK celicah), ki v telesu prepoznavajo in uničujejo nenormalne celice. Z genskim inženirstvom so jih nadgradili v CAR-NK celice, ki natančneje “zaklenejo” na tarčo na površini rakavih celic. V poskusih na živalih so takšne celice ostale aktivne dlje časa in sprožile manj nevarnih imunskih odzivov kot nekateri obstoječi pristopi. Za bolnike to obeta kombinacijo večje natančnosti in boljšega varnostnega profila. Kako delujejo CAR-NK celice NK celice so del prirojenega imunskega sistema in znajo zaznati celice, ki so “pod stresom” ali se vedejo nenavadno. Z dodatkom receptorja CAR dobijo usmerjevalnik, ki jih vodi do izbranega označevalca na tumorju. Prednost v primerjavi z znanimi

Mikroplastika. Te drobne, skoraj nevidne sledi plastike so danes povsod, v vodi, hrani, zraku, celo v naši krvi. Dolga leta smo jih imeli za nekaj nedolžnega, nekaj, kar se pač nabira v okolju. Zdaj pa postaja jasno, da gre za eno najtišjih, a tudi najnevarnejših groženj sodobnega časa. Nova raziskava Medicinske univerze v Gradcu je pokazala nekaj, kar je znanstvenike resnično zaskrbelo. Mikroplastika namreč ne vpliva le na naravo, temveč tudi na nas, natančneje, na črevesni mikrobiom, tisti zapleten in občutljiv sistem bakterij, virusov in gliv, ki skrbi za prebavo, imunsko ravnovesje in, verjeli ali ne, celo naše razpoloženje. Ključne ugotovitve raziskave Glavni avtor raziskave, dr. Christian Pacher-Deutsch, opozarja, da smo mikroplastiki izpostavljeni vsak d

V osrčju gorovja Blue Ridge v ameriški Virginiji se skriva farma, kakršne še niste videli. Namesto blata in smradu tu slišimo le tiho brnenje prezračevalnih naprav. Varnostni ukrepi so izjemno strogi: Obiskovalci morajo mimo več varnostnih pregrad. Vozilo je treba oprati. Oblačila se zamenjajo za sterilne halje. Čevlji se razkužijo v posebnih kadih. Zakaj tolikšna previdnost? Ker tu živijo verjetno najčistejši prašiči na svetu – živali, katerih organi bodo morda nekoč rešili človeška življenja. View this post on Instagram A post shared by CGTN America News (@cgtnamerica) Prašiči, ustvarjeni za pomoč človeku Farma podjetja Revivicor Inc. je del revolucionarnega raziskovalnega projekta. Cilj je ustvariti prašiče, kat

V New Yorku so predstavili novega člana gasilske ekipe, robotskega psa B2Fire, ki je zasnovan posebej za boj proti ognju v najnevarnejših razmerah. Ta mehanski štirinožec, plod razvoja podjetja Unitree Robotics, dokazuje, da se prihodnost gasilstva hitro prepleta z napredno robotiko. Robot, ki ne pozna strahu B2Fire je tehnološko dovršen gasilski robot, grajen na osnovi že znanega modela Unitree B2, a nadgrajen s posebnim sistemom za gašenje požarov. Na hrbtu nosi visokotlačni vodni top, ki lahko brizga do 3.200 litrov vode na minuto, obenem pa je opremljen s toplotnimi senzorji in kamerami, ki mu omogočajo delovanje tudi v gostem dimu in popolni temi. Njegovo jekleno telo je odporno na vročino, prah in vodo, kar mu omogoča vstop tja, kjer je za človeka že prepozno.