Kaj je ADHD in kako prepoznamo simptome ADHD?
ADHD oziroma motnja pozornosti s hiperaktivnostjo je kronična nevrobiološka motnja. Vpliva na hiperaktivnost, impulzivnost ter nepozornost, kar so tudi glavni in najbolj opazni simptomi motnje. ADHD pesti skoraj desetino vseh šoloobveznih otrok, pogostejša pa je pri fantkih. Pogosto vpliva na družbeno življenje otrok, pozna pa se tudi na akademskem področju in v drugih aspektih življenja. Kako se izraža ADHD in kako preprečiti ADHD simptome? Kako se prilagoditi na motnjo, kako jo zdraviti in vse ostale informacije. Več o mentalnih motnjah, smo že pisali tukaj.
Kaj je ADHD?
ADHD je ena najpogostejših nevrorazvojnih motenj v otroštvu. Običajno se prvič diagnosticira v otroštvu in pogosto vztraja tudi v odraslo dobo. Otroci z ADHD imajo lahko težave s pozornostjo, nadzorom impulzivnega vedenja ali pa so preveč aktivni. Več o motnji pa izveste v nadaljevanju.
Simptomi motnje
Pri motnji je povsem normalno, da imajo otroci občasno težave s koncentracijo in vedenjem. Značilna je zelo visoka raven aktivnosti, omejen obseg pozornosti, motorični nemir, nizka stopnja frustracijske tolerance, težave v odnosih z vrstniki ipd. Vendar otroci z ADHD tega vedenja oziroma vedenjskih oblik ne prerasejo kar tako. Simptomi se nadaljujejo, lahko so hudi in lahko povzročijo težave v šoli, doma ali s prijatelji.
Otrok z ADHD pogosto:
- veliko sanjarijo
- veliko pozabljajo ali izgubljajo stvari
- se zvijajo ali se vrtijo
- preveč govorijo
- delajo napake iz neprevidnosti ali tvegajo po nepotrebnem
- se težko uprejo skušnjavi
- imajo težave z menjavanjem
- se težko razumejo z drugimi
V osnovi se motnja kaže v treh oblikah. To so motnje pomanjkljive pozornosti, motnje hiperaktivnosti in motnje pomanjkljive pozornosti in hiperaktivnosti.
Pri motnjah pozornosti se je posamezniku težko organizirati ali dokončati nalogo, biti pozoren na podrobnosti ali slediti navodilom ali pogovorom. Oseba se zlahka zamoti ali pozabi podrobnosti dnevnih rutin.
Pri motnjah hiperaktivnosti se oseba mede in veliko govori. Težko dolgo sedi pri miru (na primer med obrokom ali domačo nalogo). Manjši otroci lahko nenehno tečejo, skačejo ali plezajo. Posameznik se počuti nemirno in ima težave z impulzivnostjo. Nekdo, ki je impulziven, lahko veliko prekinja druge, grabi stvari drugih ljudi ali govori ob neprimernem času. Osebi je težko čakati na vrsto ali poslušati navodila. Oseba z impulzivnostjo ima lahko zaradi vsega tega tudi več nesreč in poškodb kot drugi.
Več kot polovica otrok z ADHD potrebuje dodatno učno pomoč, mnogo pa se jih znajde tudi v disciplinskih postopkih. Moteče in tvegano vedenje ter težave s kontrolo impulzov lahko vodijo do konfliktov in posledično do socialne izključenosti. Zaradi pogostih negativnih izkušenj imajo lahko ti otroci nizko samopodobo in samospoštovanje, kar je dejavnik tveganja za pojav depresivnosti.
Vzroki ADHD, kako nastane motnja?
Še vedno ni povsem jasno, kako nastane ADHD. Strokovnjaki uporabljajo več možnih razlag, pomembno pa je vedeti, da motnja ni posledica napačne vzgoje, česar se bojijo mnogi starši. Prav tako ni posledica cepiv ali prevelike količine sladkorja. Seveda lahko številne stvari, vključno s temi, poslabšajo simptome, zlasti pri nekaterih osebah. Vendar dokazi niso dovolj trdni, da bi sklepali, da so to glavni vzroki ADHD.
In kako potem najdemo vzroke za nastanek ADHD? Strokovnjaki so tu dokaj jasni, predvsem za razlikovanje.
Genetski: če ima motnjo starejši sorojenec, je 30 % verjetnost, da jo bo imel tudi mlajši sorojenec
Nevroanatomski: razlike v interhemisferičnem nitju, bazalnih ganglijih in malih možganih
Nevrofiziološki: manjši pretok krvi v frontalnih delih možganov, manjši metabolizem glukoze v bazalnih ganglijih in manjša količina dopamina
Nevropsihološki: nezrelost izvršilnih funkcij, ki jih nadzira čelni reženj v možganih (otroci z ADHD kažejo pomanjkanje inhibicije, imajo težave v postavljanju prioritet, težko načrtujejo in težje obvladujejo čustva, zlasti jezo)
Okoljski: kajenje v nosečnosti, prezgodnje rojstvo, zelo nizka porodna teža in poškodbe možganov, nastale ob rojstvu
Kako prepoznamo ADHD simptome?
Odločitev o tem, ali ima otrok ADHD, je proces, ki vključuje več korakov. Enotnega testa za diagnosticiranje ADHD ni, saj imajo lahko številne druge težave, kot so anksioznost, depresija, težave s spanjem in nekatere vrste učnih težav zelo podobne simptome. Eden od korakov postopka diagnosticiranja motnje vključuje zdravniški pregled, vključno s testi sluha in vida, da se izključijo druge težave s simptomi, kot jih ima tudi ADHD. Diagnosticiranje ADHD običajno vključuje kontrolni seznam za ocenjevanje simptomov ADHD in zbiranje zgodovine staršev, učiteljev in včasih tudi otroka.
Da bi se izognili napačni diagnozi, je pomembno preučiti vse možne dejavnike, ki bi lahko sprožili motnji ADHD podobne simptome. Lep primer tega so velike življenjske prelomnice, ki povzročijo veliko stresa. Za ADHD je značilno, da se pri otroku pojavi že pred sedmim letom starosti, vključuje vsaj šest simptomov, vztraja vsaj pol leta in se kaže v vsaj dveh okoljih (šola in dom).
Kaj pa pri odraslih?
ADHD vztraja v odraslo dobo v približno 30–50 odstotkih primerov. Prizadete osebe bodo verjetno razvili mehanizme obvladovanja, ko bodo dozoreli, in tako do neke mere kompenzirali prejšnje simptome. Kot smo že omenili, imajo otroci z ADHD večje tveganje za nenamerne poškodbe, enako je z odraslimi. Stopnje kajenja med tistimi z ADHD so višje kot v splošni populaciji in znašajo približno 40 odstotkov.
Podobno je pri prisotnosti motnje pri zapornikih. Posamezniki z ADHD so v populaciji zapornikov znatno bolj zastopani. Čeprav ni splošno sprejete ocene razširjenosti ADHD med zaporniki, je meta analiza iz leta 2015 ocenila razširjenost motnje med zaporniki na 25,5 %, še nekoliko večja meta analiza iz leta 2018 pa je ocenila pogostost na 26,2 %.
Pomoč in zdravljenje pri ADHD
V večini primerov je ADHD najbolje zdraviti s kombinacijo vedenjske terapije in zdravil. Pri predšolskih otrocih, starih med 4 in 5 let, z ADHD se kot prva linija zdravljenja priporoča vedenjska terapija, tudi usposabljanje za starše. To se stori še preden se poskusi z zdravili. Kaj najbolje deluje, je odvisno od otroka in družine. Dobri načrti zdravljenja bodo vključevali natančno spremljanje, nadaljnje spremljanje in po potrebi spremembe na poti.
Biti zdrav je pomembno za vse ljudi in je lahko še posebej pomembno za otroke z ADHD. Poleg vedenjske terapije in zdravil lahko otrok z zdravim načinom življenja olajša spopadanje s simptomi ADHD.
Avtor: ŽK, FOTO: pixabay.com
