Kava: vse, kar ste si želeli vedeti o njej
Kava deli s človeštvom zelo dolgo zgodovino. Odkrili so jo v Etiopiji, nato pa jo prenesli v druge dele sveta. Raste vzdolž ekvatorja, med največjimi proizvajalkami kave pa so Brazilija, Kolumbija in Vietnam, gojijo pa jo tudi v Avstraliji, na Kitajskem ter celo v nekaterih delih Evrope.
Legenda o Kaldiju
Originalno domovanje kave je torej Etiopija. Z arheološkimi raziskovanji so odkrili, da so divje vrste kave tam rasle že veliko pred prihodom človeka. O tem, kako je bila kava odkrita, govori kar nekaj legend. Najbolj poznana je morda prav tista o dečku Kaldiju, ki je pasel koze. Kavo je namreč odkril povsem naključno. Nekega dne je opazil, da se njegove koze obnašajo zelo nenavadno.
Nikakor se niso mogle umiriti, bile so zelo živahne. Kaj se je zgodilo? Koze so žvečile zelene liste in rdeče plodove kavovca. Kaldi je še sam poskusil rdeče plodove in kaj kmalu postal ravno tako poln energije kot njegove koze. Kasneje je nekaj jagod vrgel na ogenj in razvile so se nadvse prijetne vonjave. Še kasneje je nekdo drug dobil idejo, da plodove zdrobi ter jih pomeša z vročo vodo – tako je kava postala napitek.
Kava in njeno potovanje v Evropo
Govorice o tem poživljajočem napitku so Evropo dosegle v 17. stoletju. Beneški trgovci so prvi pripeljali kavo v Italijo, od tam pa je kava kaj kmalu našla pot v številne druge evropske države, na primer na Norveško in v Veliko Britanijo.
Vrste kave
Obstaja kar 60 različic kave, a od tega so za komercialno uporabo praktično pomembni le dve:
- Coffea Arabica
- Coffea Robusta
Kava Arabica originalno izvira iz Etiopije, danes pa jo gojijo v različnih državah sveta. Robusta pa je bila odkrita v Congu, od tam pa se je razširila skozi tropsko Afriko do Indonezije, Vietnama in še naprej. Največ se uporablja Coffea Arabica (kar 65 %), Coffea Robusta pa mešanice kave zastopa le v 35 %. Robusta ima namreč zelo močan okus, zato je najbolj primerna za različne mešanice temno pražene kave, kot je na primer espresso.
Nekaj besed o kavovcu
Zimzelena rastlina kavovec sodi v družino po imenu Rubiaceae, kamor na primer sodijo tudi gardenije. Kavovec lahko v višino zraste kar precej, zato ga imenujemo kar drevo. V divjini lahko zraste kar do 10 m. Na plantažah, kjer se kava goji, pa rastlino obrežejo do višine, ki je najbolj udobna za pobiranje plodov.
Kava (oziroma kavovec) cveti z belimi cvetovi, ki dišijo po jasminu in pomaranči. Arabica cveti po dežju, Robusta pa zelo različno. Iz cvetov se razvijejo rdeči plodovi, ki v sebi nosijo dve kavni zrni. Plodove obirajo 9 mesecev po cvetenju. Ker plodovi ne dozorijo ob istem času, je potrebno vsako drevo večkrat obrati.
Obiranje kavovca
Odvisno od regije oziroma države, je kava lahko obrana ročno ali pa s posebnimi stroji. Ročno jo obirajo v Srednji Ameriki, Kolumbiji in Afriki. Obiranje s stroji pa je na primer možno v Braziliji, kjer so plantaže na ravnem, kava pa dozori ob enakem času. A tudi v Braziliji se največ kave pobere kar ročno.
Pot do kave
Po ročnem ali strojnem obiranju plodov sledi prebiranje, kjer od kavnih plodov ločijo kamenčke, vejice in liste. Nato pa iz plodov z mokrim ali suhim postopkom dobijo kavna semena, ki se imenujejo zelena ali surova kava.
Kava je tradicionalno poživilo, saj vsebuje kofein, pitje tega napitka pa je za ljubitelje kave pravi obred.
Mokri postopek
Ta postopek je dolgotrajneši, predvsem pa bolj zapleten, uporablja pa se pri plodovih, ki so bili obrani ročno. Plodove v posebnem stroju za proizvajanje pulpe obdelajo tako, da se kavna zrna ločijo od ploda. Nato kavna zrna 2 ali 3 dni namakajo v vodi. Pri tem poteče fermentacija, zaradi katere dobimo popolnoma čista zrna brez ostankov pulpe. Med fermentacijo se sprožijo tudi različne kemične reakcije, ki dajo praženi kavi poseben okus. Nato kavna zrna posušijo na soncu.
Suhi postopek
Kava se lahko pridobiva tudi po suhem postopku. Največkrat ta postopek uporabljajo za kavo, ki je bila obrana s stroji. Jagode pustijo, da se približno 20 dni sušijo na soncu, nato pa s stroji za luščenje izločijo kavna zrna.
Presejanje
Mokremu ali suhemu postopku sledi še presejanje – tu odstranijo še zadnje nečistoče, kavna zrna pa ločijo glede na obliko in velikost. Kava se nato zapakira v vreče iz jute ter prepelje v pražarno.
Praženje kave
Pri praženju kave se zeleno obarvana kavna zrna spremenijo v temna, omamno dišeča zrna. Prav ta postopek je izrednega pomena, dogaja pa se v strojih za praženje. Pri tem se veliki bobni s kavnimi zrni vrtijo nad ognjem.
Kavo po praženju ohladijo ter jo zapakirajo.
Hranilna vrednost kavnih napitkov
- Skodelica črne kave (1,25 dl) praktično ne vsebuje maščob, ogljikovih hidratov in proteinov, zato vsebuje le 1-2 kaloriji.
- Kava po drugi strani vsebuje veliko mineralov in vitaminov, predvsem kalij, magnezij in nikotinsko kislino.
- Če kava vsebuje še mleko, sladkor, smetano ali podobno, se njena kalorična vrednost seveda ustrezno poveča.
Za konec
Kava je tradicionalno poživilo, saj vsebuje kofein, pitje tega napitka pa je za ljubitelje kave pravi obred. Redni pivci zelo težko začnejo dan brez skodelice te črne in omamno dišeče tekočine, saj jih prebudi in jim zagotovi novo energijo. Pa vi, ste si danes že privoščili skodelico kave?
