Ali lahko navaden človek postane papež? Razloženo, kdo ima možnost za Sveti sedež, pomembne so tri stvari
Papež je poglavar Katoliške cerkve, njegov izbor pa je pomemben in zapleten postopek, ki poteka znotraj cerkvene hierarhije. Čeprav lahko teoretično vsak katoliški moški postane papež, se v praksi papež skoraj vedno izvoli med kardinali, škofi ali duhovniki, saj se od njega pričakuje, da ima pomembne cerkvene izkušnje in duhovno avtoriteto. Vendar pa zakon dopušča, da se papež izvoli tudi zunaj teh okvirjev, čeprav takšen primer ni bil zabeležen že stoletja.
Po Zakoniku cerkvenega prava je lahko za papeža izbran vsak krščen katoliški moški. Poleg tega mora izvoljeni sprejeti izvolitev, če pa še ni škof, mora takoj po izvolitvi prejeti škofovsko posvečenje, saj je papež hkrati tudi rimski škof. V praksi so bili od leta 1378 vsi izvoljeni papeži kardinali, kar pomeni, da so že bili škofi ali pa so bili za škofa posvečeni takoj po izvolitvi. Zgodovina pozna nekaj primerov, ko so bili za papeža izvoljeni ljudje, ki pred tem niso bili kardinali. Najbolj znan primer je papež Urban VI., ki je bil izvoljen leta 1378. Urban VI. je bil nadškof Neaplja, vendar pred izvolitvijo ni bil kardinal.
Po izvolitvi za papeža je bil takoj posvečen za škofa, saj se papeža šteje za rimskega škofa, vsak, ki postane papež, pa mora imeti škofovski red. Urban VI. je bil zadnji papež, ki pred izvolitvijo ni bil kardinal, njegovo papeštvo pa je bilo tudi zaznamovano z napetostmi znotraj Cerkve, vključno z imenovano Veliko zahodno shizmo.
Še en zgodovinski primer je papež Celestin V., ki je bil izvoljen leta 1294. Celestin V. je bil puščavnik in menih ter nikoli ni bil kardinal ali škof. Izbran je bil zaradi svoje svetosti, vendar je bilo njegovo papeštvo kratko, saj je odstopil le nekaj mesecev po izvolitvi, kar je izjemno redko v zgodovini papeštva.
Današnja praksa izbire papeža temelji na tem, da mora imeti oseba, ki prevzame to vlogo, visoko raven teološkega in pastoralnega znanja. Zato, čeprav je teoretično mogoče, da je papež katerikoli krščen katoličan, resničnost papeških izbir že stoletja favorizira kandidate, ki so že del cerkvene hierarhije. Izbor papeža se izvede na konklavi, ki jo skliče kolegij kardinalov.
Volilno pravico imajo kardinali, mlajši od 80 let. Čeprav je teoretično lahko izbran vsak krščen katoliški moški, se v praksi izbor omejuje na kardinale zaradi njihove teološke in pastoralne usposobljenosti.
Tako bodo tudi prihodnje izvolitve papežev najverjetneje potekale znotraj ožjega kroga kardinalov in škofov, saj Cerkev od svojega poglavarja pričakuje ne le duhovno poštenost, temveč tudi globoko razumevanje izzivov, zato že stoletja daje prednost kandidatom, ki so že del cerkvene hierarhije.
(Nd, 24sata; Foto: Youtube)
