Gregorjevo in gregorjevi običaji
V ospredje prihajajo modernejši prazniki in običaji, vendar vseeno ne smemo pozabiti na gregorjevo. Gregorjevo je slovenska različica valentinovega.
Na Gregorjevo – otec, še veš?-
se ptički ženili so,
za šolskim vrtom v mejici
gostili se, pili so …
(Oton Župančič, Duma)
Zakaj praznujemo Gregorjevo ?
Gregórjevo je praznik, povezan z zaljubljenci. Tega dne, 12. marca, se po ljudskem izročilu ženijo ptički. Gregorjevo je ime dobilo po papežu Gregorju Velikem, ki je živel v 6. stoletju in je veljal za dobrega, celo idealnega papeža.
Gregorjevo ni (več) god sv. Gregorja
Gregor, ki je bil znan kot prinašalec luči, je godoval prav na prvi spomladanski dan – to je bilo še po starem julijanskem koledarju. Ta svetnik je bil v resnici Gregor Veliki, rojen okoli 540 v Rimu in je veljal za idealnega papeža in cerkvenega učitelja. S tem, ko so leta 1582 spremenili koledarski sistem iz julijanskega v gregorjevega, se je gregorjevo premaknilo nazaj, zato ga sedaj praznujemo 12. marca in ne na prvi koledarski spomladanski dan.
Gregorijanski koledar pa se ne imenuje po svetniku Gregorju Velikemu (ki ga praznujemo 12. marca), ampak po papežu Gregorju XIII., ki je živel približno tisoč let kasneje. Da se gregorjevo praznuje na god Gregorja uradno ne drži, saj je Cerkev leta 1969 njegov god prenesla na 3. september, dan njegovega škofovskega posvečenja. Stari god, ki je dan njegove smrti leta 604 v Rimu, je namreč padel na post, kar ni bilo najprimerneje.
Na gregorjevo se ptički ženijo, to pa ni povsem točno, saj se ženijo tudi na vincencijevo 22. januarja, zato pravijo koroški Rožani “K šent Cenovem se tice ženijo”, na Gorenjskem pa, da imajo “ta dan ptiči ohcet”, ptički pa se ženijo tudi na valentinovo 14. februarja. Na Slovenskem je najbolj veljalo, da se ptički ženijo na gregorjevo, saj je bil to včasih prvi spomladanski dan.
Sveti Gregor je zavetnik rudnikov, zidarjev, izdelovalcev gumbov in pozamentov (našitkov), učenjakov, učiteljev, študentov. Temu svetniku so se priporočale žene za rodovitnost, pomagal je zoper kugo, predvsem pa je patron glasbenikov, pevcev, pevskih zborov ter zborovskega in koralnega petja. Proslavil se je namreč s tem, da je uredil cerkveno petje (gregorijanski koral). Upodabljajo ga v papeških oblačilih, pri sebi ima škofovsko palico, knjigo, pisalno pero ali goloba.
Šege ob gregorjevem
Z gregorjevim je povezanih več tradicionalnih verovanj. Eno od teh pravi, da sveti Gregor prinaša luč in na ta dan “luč v vodo vrže”. Po ljudskem izročilu se namreč do gregorjevega dan toliko podaljša, da so lahko (predvsem železarski) delavci, ki so do tedaj delali ob svetlobi petrolejk, luč “vrgli v vodo”.
Še eno od verovanj je, da prva ptica, ki jo mlado dekle na ta dan vidi, naznanila, kakšen bo njen mož.
Gregorjevo ali slovensko valentinovo, kot ga tudi imenujejo, pa ponekod praznujejo še danes. Še posebno dobro je tradicija spuščanja gregorčkov po rekah in potokih ohranjena na Gorenjskem, v krajih z dolgoletno obrtniško tradicij – na primer v Tržiču (čevljarstvo), Kropi (kovaštvo, žebljarstvo) in Železnikih (železarstvo).
Gregorjevo nekoč in danes
Na predvečer praznika so obrtniki nekoč po zraku vihteli bakle iz starih, v smoli namočenih metel, v starih peharjih pa so zažigali s smolo polite oblance in jih spuščali po vodi, češ naj voda odnese neprijetno delo pri slabi luči. Danes po vodi spuščajo gregorčke: umetelno izdelane hišice, v katere postavijo svečke, ali pa t. i. cambohe, košare, napolnjene z žagovino in osvetljene z lučjo ter ladjice izdelane iz ekoloških materialov.
Gregorjevo na Dolenjskem
Na gregorjevo se na Dolenjskem odvijeta dva sejma, in sicer na Veseli Gori, ki je bolj kramarsko obarvan in Gregorjev sejem na Grabnu v Novem mestu, ki je namenjen predstavitvi obrtnikov, podjetnikov … Več o obeh dogodkih pišemo tudi v današnji izdaji čaospisa. Skorajda pa ni reke ali potočka, po kateri se na predvečer gregorjevega ne spuščajo gregorčki.
Povzela: P. U.
