Inovativni mladi kmet Toni Kukenberger: »Rad bi si izplačal vsaj povprečno plačo«
Dolina reke Temenice se lahko po novem pohvali, da ima inovativnega mladega kmeta. Ta prestižni naslov je za leto 2016 dobil Toni Kukenberger iz Gorenjih Ponikev.
GORENJE PONIKVE – Letos sta Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije in Zveza slovenske podeželske mladine inovativnega mladega kmeta razglasili že desetič zapored. Dogodek je gostil predsednik republike Borut Pahor, ki je poudaril, da mladi, ki so življenje posvetili kmetovanju, stremijo k novemu in boljšemu. Gre za izobražene mlade ljudi, ki želijo biti inovativni, hkrati pa ohranjati tradicijo.
Toni Kukenberger je po izobrazbi univerzitetni diplomirani inženir zootehnike. Prihaja z govedorejske kmetije, kjer mleko pridelujejo in večino tudi neposredno prodajo, ocenjevalce pa je navdušil tudi s tem, da je skonstruiral prevozno molžišče – za molžo na pašniku v vsakem vremenu.
V zvezi z nazivom, njegovo kmetijo in načrti za prihodnost smo mu postavili tudi nekaj vprašanj.
Kaj vam osebno pomeni naziv inovativni mladi kmet?
Naziv mi pomeni zelo veliko – veliko potrditev za nazaj, da sem na pravi poti, in seveda spodbudo za prihodnost. Seveda pa bo, glede na to, da se ukvarjamo z neposredno prodajo ekoloških mlečnih izdelkov, naziv zelo pripomogel k promociji, saj je izredna medijska pozornost dobra oglaševalska kampanja.
Opišite na svojo kmetijo (s čim se ukvarjate, kako velika je kmetija, koliko prodate …).
Na naši kmetiji se ukvarjamo z govedorejo – imamo krave molznice, poleg tega pa mleko tudi predelujemo v več vrst mlečnih izdelkov: v poltrde sire, sveže sire, več vrst skute, jogurt in različne izdelke iz smetane. Naša posebnost je, da imamo ekološki certifikat za mleko in vse mlečne izdelke, poleg tega pa tudi certifikat »seneno mleko«, ki dokazuje, da ne uporabljamo nič silaže, torej krave jedo samo seno in pašo ter zelo malo močnih krmil. Imamo do 20 krav in do 20 plemenskih telic, letos pa bomo predelali oziroma neposredno prodali med 60 in 70 odstotki pridelanega mleka. Ostalo še oddamo v mlekarno.

Kako deluje vaše prenosno molzišče, ki je pritegnilo toliko pozornosti? Bi lahko rekli, da ste tudi nekakšen izumitelj?
Prevozno molzišče je v principu prikolica, saj je pripeto za traktor. Ima generator električnega toka, ki skrbi za pogon molznega stroja in razsvetljavo zgodaj spomladi in v jeseni, ko so dnevi še oziroma že krajši. Hkrati molzemo štiri krave, molža poteka od zadaj. Vsaka krava ima spredaj jasli, kamor jim damo malo žita, da rajši pridejo na molzišče, zadaj pa imajo lovilec iztrebkov, da se katera ne »podela« na molznika. Ko je molža končana, molzišče zložimo in vse peljemo domov, kjer mleko pretočimo v hladilni bazen, molzišče pa pomijemo in pripravimo za naslednjo molžo.
Sam koncept mobilne molže je zelo slabo razširjen – nekoliko bolj v deželah, kjer imajo zelo razširjeno pašništvo, pri nas pa ne. Ker so naši pašniki nekaj več kot 300 metrov oddaljeni od kmetije, ki je v središču vasi, mi je iz potrebe po molži na paši prišla na misel ideja, da bi imeli prevozno molzišče. Ne bi rekel, da sem izumitelj, saj nisem izumil veliko novega, sem pa skombiniral že videne rešitve v svojo korist in po svojih zamislih. In zadeva funkcionira zelo dobro.
Brez pridnih rok gotovo ne bi šlo. Kdo vse vam je pomagal, da ste dosegli to, kar ste?
Na kmetiji je vedno tako, da brez pomoči družine ne moreš uspeti. Dela je preprosto preveč, da bi lahko za vse nekoga plačal. Zato vsak po svojih zmožnostih pomaga pri delu. Največja zahvala za podporo gre seveda ženi in moji družini, saj živimo skupaj in brez podpore mojim idejam seveda ne bi imelo smisla razvijati kmetije. Poleg tega pa mi pri večjih delih največ pomagajo celotna ženina družina, stric in bratranca.
Kakšni so vaši načrti za naprej – kratkoročno in dolgoročno?
Dolgoročni načrt je enostaven: z našo kmetijo ustvariti dovolj prihodkov, da si bom lahko izplačal vsaj povprečno plačo. Glede na to, da v enem letu naredim več kot za dve polni delovni mesti delovnih ur, sem prepričan, da si jo tudi zaslužim. Seveda je pot do tega zelo težka in je vanjo vloženega ogromno truda in odrekanja. Največji kratkoročni cilj pa je izgradnja sirarne v naslednjem letu, saj je obstoječa premajhna in je delo v njej tudi zelo fizično naporno. Pa seveda razširiti prodajno mrežo, v pripravi imamo popolnoma novo spletno stran s spletno trgovino.

Avtorica: Mojca Sladič
Foto: Osebni arhiv