Minister Rončević bi ukinil NPZ kot merilo za vpis v srednje šole, učitelji opozarjajo
Strokovnjaki opozarjajo, da bi s tem izgubili pomembno objektivno merilo znanja, povečali razlike med šolami in znova okrepili pritisk staršev na učitelje.
LJUBLJANA – Minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević je s predlaganimi spremembami šolske zakonodaje sprožil razpravo med strokovnjaki. Ministrstvo želi odpraviti uporabo rezultatov nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) pri omejitvi vpisa v srednje šole. To pomeni, da uspeh pri NPZ ne bi več prinašal točk za sprejem v najbolj zaželene srednješolske programe, poroča današnja izdaja Dnevnika.

Predlog je ministrstvo v javno obravnavo poslalo v četrtek, 19. novembra. Na ministrstvu pojasnjujejo, da želijo s spremembo okrepiti informativno in razvojno vlogo nacionalnega preverjanja znanja. Toda del šolske stroke opozarja, da bi lahko bila posledica prav nasprotna: manjša motivacija učencev, večji pomen šolskih ocen in povečani pritiski na učitelje.
Danes NPZ prinese kar 40 odstotkov točk za vpis
Bistvo predlagane spremembe je v načinu izbire učencev, kadar je prijavljenih več kandidatov, kot ima srednja šola prostih mest.
Po veljavnih pravilih se pri omejitvi vpisa upoštevajo:
- 60 odstotkov: zaključne ocene obveznih predmetov v 7., 8. in 9. razredu osnovne šole.
- 20 odstotkov: rezultat NPZ iz slovenščine oziroma učnega jezika.
- 20 odstotkov: rezultat NPZ iz matematike.
To pomeni, da lahko nacionalno preverjanje znanja zdaj prispeva do 40 odstotkov vseh točk, ki odločajo o sprejemu v srednjo šolo. Če bo predlog sprejet, se ti rezultati ne bodo več uporabljali kot vpisno merilo.
Za učence, ki se želijo vpisati na gimnazije in druge programe z omejenim številom mest, je to pomembna sprememba. V ospredje se znova postavlja vprašanje, ali so petice na različnih osnovnih šolah res primerljive.

Ravnateljica opozarja: Pritisk na učitelje se bo znova povečal
Dolgoletna ravnateljica in učiteljica Lucija Rakovec je za časnik Dnevnik opozorila, da rezultati NPZ omogočajo objektivnejšo primerjavo znanja učencev iz različnih šol.
V praksi se namreč dogaja, da imajo nekateri učenci odlične zaključne ocene, na nacionalnem preverjanju znanja pa dosežejo precej slabše rezultate od vrstnikov z nižjimi ocenami.
Po njenem mnenju kombinacija šolskih ocen in zunanjega preverjanja znanja omogoča pravičnejšo presojo učenčevih dosežkov. Če NPZ ne bo več vplival na vpis, bodo imele zaključne ocene še večjo težo, s tem pa bi se lahko povečali tudi pritiski staršev na učitelje, predvsem v zadnjih treh razredih osnovne šole.
Rakovčeva je za Dnevnik izpostavila še eno težavo. Preden so rezultati NPZ začeli vplivati na vpis, nekateri učenci preverjanja niso jemali resno. Oddajali so skoraj prazne preizkuse ali se preverjanju izogibali.
Zdaj se boji, da bi se takšno ravnanje ponovilo. Če učenci nimajo neposrednega razloga za dober rezultat, je po njenem vprašljiva tudi zanesljivost podatkov, ki naj bi šolam pomagali izboljševati pouk, nadaljuje Dnevnik.
Predsednik državne komisije: O spremembah nas sploh niso obvestili
Kritičen je tudi dr. Janez Vogrinc, predsednik državne komisije za vodenje nacionalnega preverjanja znanja. Za Dnevnik je povedal, da komisija o nameravani spremembi sploh ni bila obveščena, njenih predstavnikov pa niso povabili niti na srečanje strokovnega sveta za reformo vzgoje in izobraževanja.
Vogrinca preseneča predvsem hitrost spreminjanja zakonodaje. Sedanja ureditev je v veljavi šele približno dve leti, njeni učinki pa po njegovih besedah še niso bili celovito strokovno ovrednoteni.
»Skrb vzbujajoče je, da se je o spremembi NPZ na srečanju strokovnega sveta brez nas razpravljalo šele pred dvema tednoma, zdaj pa je zadeva že v zakonodajnem postopku,« je za Dnevnik dejal Vogrinc.
Poudaril je, da so uvedbo NPZ kot vpisnega merila predlagali prav ravnatelji in učitelji. Ugotavljali so namreč, da rezultati zunanjega preverjanja bolje napovedujejo nadaljnjo uspešnost dijakov kot zgolj šolske ocene.
Zakaj se je sistem pred dvema letoma sploh spremenil?

Pred uvedbo sedanjih pravil rezultati nacionalnega preverjanja znanja praviloma niso imeli neposredne vloge pri izbiri kandidatov za srednje šole z omejitvijo vpisa.
Težava je bila v primerljivosti ocen. Učenec, ki je na eni osnovni šoli dosegel odličen uspeh, ni nujno izkazoval enake ravni znanja kot učenec z enakimi ocenami na drugi šoli.
Z uvedbo rezultatov NPZ kot dodatnega merila so želeli razlike vsaj delno uravnotežiti. Vsi učenci namreč opravljajo standardizirano preverjanje znanja, zato je njihove rezultate lažje primerjati.
Po Vogrinčevih ugotovitvah se je po spremembi povečala tudi resnost, s katero so učenci pristopali k preverjanju, več zanimanja za rezultate pa so pokazali tudi starši.
Se bodo vrnili sprejemni izpiti?
Ob razpravi o odpravi dosedanjih meril se odpira tudi vprašanje morebitne ponovne uvedbe sprejemnih izpitov.
Po poročanju Dnevnika naj bi na ministrstvu razmišljali tudi o tej možnosti. Vogrinc opozarja, da bi lahko takšna rešitev prinesla nove organizacijske težave in vprašanja pravičnosti.
Če bi posamezne srednje šole pripravljale lastne sprejemne izpite, kandidati ne bi več opravljali enotnih preizkusov pod enakimi pogoji. Dodatno vprašanje bi bilo, kako bi lahko učenec po neuspešnem sprejemnem izpitu na eni šoli kandidiral za vpis na drugo.
Za zdaj vrnitev sprejemnih izpitov ni uradno potrjena rešitev. Gre za možnost, o kateri se po navedbah časnika razpravlja.
Spremembe predvidoma septembra 2027
Predlog je del širše reforme šolstva, ki vključuje tudi uvedbo pripravljalnic za učence s pomanjkljivim znanjem slovenščine, spremembe ocenjevanja ter večjo avtonomijo šol in učiteljev.
Ministrstvo napoveduje, da bi se zakonodajne novosti praviloma začele uporabljati 1. septembra 2027. Predlogi so trenutno v javni obravnavi, zato še niso dokončno sprejeti.
Osrednje vprašanje ostaja, s čim bodo pristojni nadomestili sedanje skupno merilo znanja, če rezultati NPZ ne bodo več odločali o vpisu. Od odgovora bo odvisno, kako bodo v prihodnje izbirali učence na srednjih šolah, kjer bo prijavljenih več kandidatov kot razpisanih mest.
Pripravil: Nadlani.si
Foto: www