Kako na Dolenjskem najhitreje in najbolj zanesljivo do službe?
Informativni dnevi so mimo, prihaja čas vpisov v srednje šole. V časih, ko so mnogi mladi izobraženci brez služb, delodajalci pa mnoge tudi izkoriščajo in jih za opravljeno delo plačajo bistveno premalo, se osnovnošolci le težko odločijo, kam bi se vpisali – da bi se šolanje zanje izteklo kar najbolje in da bi dobili službo, z njo pa tudi pošteno plačilo.
Ne trdimo, da jih bo služba čakala takoj, ko bodo zapustili šolske klopi, lahko pa svoje poklicne ambicije nekoliko prilagodijo trgu dela – trg dela se njim namreč zagotovo ne bo prilagodil. Pristojne službe smo zato povprašali, kateri poklici so poklici prihodnosti in katere kadre potrebujejo delodajalci na območju Dolenjske. In na vprašanje, če gresta izobraževalni sistem in gospodarstvo z roko v roki, smo takoj dobili neposreden odgovor: »Tehnološki razvoj prehiteva izobraževalni sistem.«
Povsem jasno je, da razmere na trgu čez pet ali deset let seveda ne bodo enake kot zdaj, zato ni preprosto našteti poklicev, ki bodo takrat zagotovo iskani. Tanja Podobnik Zec, višja področna svetovalka na Zavodu RS za zaposlovanje (ZRSZ) nam je ne glede na hitre družbene spremembe in nenehno nastajanje novih poklicev vseeno povedala, kateri poklici bodo v letih, ko bodo današnji osnovnošolci zaključili srednje šole, najbolj iskani: to bodo strokovnjaki na področju informacijske tehnologije, finančni, davčni in zavarovalniški svetovalci ter zastopniki, vsi poklici v zdravstvu (še posebej tisti, ki so povezani s storitvami za starejše), poklici s področja biomedicine, kemije, razvoja novih materialov, transporta in logistike ter zelena delovna mesta, kamor spadajo varčna raba energije in zemeljskih virov, lesarstvo, gostinstvo ter turizem. Poklici, ki na svojem pomenu izgubljajo, pa so povezani z dejavnostmi, ki se krčijo ali opuščajo (rudarstvo), z načini dela, ki ga nadomeščajo računalniki (administracija, bančništvo, pošta, storitvene dejavnosti), in z množično proizvodnjo, ki nadomešča obrtne izdelave.

Katere kadre iščejo v Novem mestu, Trebnjem in Sevnici?
Zanimalo nas je tudi, katere kadre iščejo delodajalci na območju občin, kjer izhaja naš časopis. »Na področju UE Novo mesto, Trebnje in Sevnica je bilo po podatkih, ki smo jih prejeli na ZRSZ, v letu 2016 največ prostih delovnih mest za delavce za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, voznike težkih tovornjakov in vlačilcev, mehanike in serviserje motornih vozil ter koles, natakarje, prodajalce, čistilce, strežnike in gospodinjske pomočnike v uradih, hotelih in drugih ustanovah, mizarje, druge delavce za preprosta dela, strugarje, kuharje, vzgojitelje in pomočnike vzgojiteljev predšolskih otrok, strokovne sodelavce za zdravstveno nego, upravljavce lesnoobdelovalnih strojev, učitelje razrednega pouka, komercialne zastopnike za prodajo, orodjarje, zdravnike specialiste splošne medicine, varilce, zidarje, skladiščnike in uradnike za nabavo ter prodajo, tehnike za strojništvo …« so nam odgovorili. Kar zadeva visokošolsko izobraževanje, pa so nekoliko hitreje zaposljivi inženirji strojništva, elektrotehnike in elektronike, zdravniki specialisti, zobozdravniki, medicinske sestre, farmacevti, finančniki, programerji aplikacij, razvijalci programske opreme itd.
Glede na to, da se v izobraževalni sistem vrača vajeništvo, pa smo na Ministrstvu RS za izobraževanje, znanost in šport povprašali, kako bo s tem v Novem mestu. Na tamkajšnjem šolskem centru bo v letu 2017/18 v vajeniški obliki potekal program mizar, na spletni strani ministrstva pa lahko najdete tudi že delodajalce, pri katerih bodo vajeniška učna mesta na voljo. Zanimivo pa so nam odgovorili na enako vprašanje, kot smo ga zastavili zavodu, saj so na ministrstvu prepričani, da vajeniški sistem uresničuje namero, da bi šla gospodarstvo in šolstvo z roko v roki.
Kakor koli se boste že odločili, se vseeno raje vpišite v program, ki vas vsaj malo pritegne. Tudi če delodajalci danes iščejo mizarje, ni nujno, da jih bodo čez nekaj let še vedno v tako velikem obsegu. Poleg tega se morate zavedati, da v času, kjer so edina stalnica spremembe, ne boste vse življenje delali na enakem delovnem mestu, morda boste do upokojitve zamenjali pet poklicev ali celo še več. Ne prestrašite se torej, če službe ne bo takoj. Bodite prilagodljivi, učite se, nabirajte si najrazličnejše izkušnje in izkoristite priložnosti, ki se vam ponujajo. Danes kariera ni nekaj dokončno določenega, ampak se ves čas spreminja. Pomembno je, da rastete skupaj z njo in da delate tisto, kar vam je všeč.

Pripravila: Mojca Sladič