Katja Z. Istenič: Kakšen je vaš stil pogovarjanja?

27. nov. 2016, ob 12.09
Posodobljeno pred 1 letom ali več
188
250 SEK

Zagotovo se vam je že kdaj zgodilo, da se z nekom niste razumeli, ne da bi točno vedeli, zakaj. Čeprav ste se morda trudili, se s tem človekom nikakor niste uspeli nečesa konkretno dogovoriti. V takšnih trenutkih imamo lahko občutek, kot da bi se z nekom pogovarjali v drugem jeziku.

Pogosto nas učijo, da so težave v odnosu posledica zakoreninjenih vzrokov. Morda se dva, ki imata težaven odnos, razlikujeta v svojih prepričanjih in vrednotah. Mogoče izhajata iz drugačnega okolja. Lahko imata nerazrešene vzorce ali celo travme iz preteklosti. Povsem mogoče pa je, da razlog za težave v njunem odnosu sploh ni tako kompleksen. Dve osebi imata lahko težave v komunikaciji preprosto zaradi različnih stilov pogovarjanja. Kar prva oseba izreče, druga sliši na drugačen način, kot je bilo mišljeno. Sporočilo, ki ga prva oseba torej pošilje drugi, ni vedno enako sporočilu, ki ga druga oseba prejme. Dobra komunikacije je več kot le posredovanje svojih idej nekomu, saj zahteva tudi razumevanje, kaj nam druga oseba želi sporočiti.

Me sploh poslušaš?

Da človeka poslušamo, lahko pokažemo na besedni ali nebesedni način. Besedne znake poslušanja izražamo prek različnih besed, s katerimi spodbujamo sogovornika h govorjenju. Te besede so lahko na primer: »aha«, »ja«, »razumem« in podobno. Nebesedne znake poslušanja pa izražamo prek govorice našega telesa, kot so prikimavanje, gledanje v oči, ustrezna obrazna mimika in podobno. Kadar oseba, ki ji nekaj razlagamo, nenehno pogleduje na uro, se zagleda v svoje nohte ali piše sporočilo na telefonu, imamo lahko občutek, da ne sledi temu, kar ji pripovedujemo. Podoben občutek imamo lahko tudi, kadar nas oseba le nemo gleda s praznim pogledom.

Zobni mostiček, cena in nujne informacije
Zobni mostiček je fiksni protetični nadomestek, namenjen zapolnitvi vrzeli, ki nastane zaradi izgube enega ali več zob. Njegova glavna funkcija je obnovitev estetskega videza nasmeha ter povrnitev

Ženske poslušajo drugače kot moški

Raziskave kažejo, da se moški in ženske pogosto razlikujejo v svojem načinu poslušanja. Ženske besedne in nebesedne znake poslušanja uporabljajo pogosto, kadar želijo sogovorniku pokazati, da ga poslušajo, medtem ko moški iste znake uporabljajo le, kadar se s sogovornikom strinjajo. Kadar žena med pogovorom možu gleda v oči, mu občasno prikima ali uporablja besede, kot so »a tako«, »aja« in podobno, možu želi sporočiti, da ga posluša. Mož si njeno prikimavanje napačno razlaga kot strinjanje in je lahko kasneje precej zmeden, če žena izrazi svoje drugačno mnenje. Mož je lahko navajen med pogovorom biti tiho in se šele na koncu odzvati, kar pa si ona zaradi njunih različnih stilov pogovarjanja lahko razlaga kot nezanimanje in zavračanje s strani moža. Ni nujno seveda, da gre za moža ali ženo. Različne pogovorne stile najdemo tudi med prijatelji, družinskimi člani, sodelavci in drugje. Včasih je ženska tista, ki rada več govori, spet drugič je to lahko moški.

Ljudje se med seboj poleg poslušanja razlikujemo tudi v drugih vidikih pogovarjanja. Razlikujemo se lahko v hitrosti govorjenja, glasnosti, razločnosti, uporabi tujih besed, uporabi kletvic pri govorjenju, ritmu govora, premorih med pripovedovanjem in podobno. Nekateri ljudje so v svoji komunikaciji bolj neposredni, drugi manj. Nekateri vključijo mnogo podrobnosti v svoje pripovedovanje, drugi povedo le bistvo. Nekomu, ki je vajen govoriti zelo hitro, bo pogovor z osebo, ki govori izredno počasi, lahko na trenutke mučen in obratno. Če smo z osebo, ki ima drugačen stil pogovarjanja kot mi, redno v stikih, je smiselno, da svoj stil pogovarjanja oziroma poslušanja takrat vsaj delno prilagodimo, saj bo to vidno izboljšalo našo komunikacijo in razumevanje s to osebo.

Primer iz terapevtske praksefotografija_katja-z-istenic-nasvet

Klienta, ki ju lahko zaradi varovanja njune zasebnosti poimenujemo Nina in Gregor, sta bila poročena že nekaj let, ko sta prišla k meni na partnersko terapijo. Njun problem je bil, da sta se pogosto prepirala, ne da bi sploh vedela, kako točno so ti prepiri nastali. Nina je večkrat potožila nad tem, da se ji zdi, da je Gregor sploh ne posluša, medtem ko je Gregorja motilo, da ga Nina ne upošteva pri skupnih odločitvah. Kmalu je postalo jasno, da je mnogo njunih prepirov posledica tega, da ne znata odkriti skupnega načina pogovarjanja. Nina je pogosto začela pogovore, medtem ko sta počela kaj drugega, na primer skupaj kuhala. Ob tem, ko sta opravljala različne aktivnosti, mu je pripovedovala, kako se počuti in od njega želela slišati njegovo mnenje. Gregor je takrat svojo pozornost usmeril na aktivnost in ni zaznal, da je Nini pogovor zelo pomemben. Navadno ji je odgovoril s kratkimi stavki in o pogovoru ni veliko razmišljal, medtem ko je Nina smatrala, da sta se nekatere stvari med pogovorom že dogovorila. Kasneje mu je očitala, da se ne drži dogovorjenega. Med terapijo sta spoznala, da se pravzaprav ne znata zares poslušati in počasi sta se naučila, kako se resnično pogovarjati. Začela sta načrtovati čas za pogovor, ko sta bila oba zanj pripravljena in odprto naravnana eden do drugega. Ugotovila sta, da s tem, ko namenjata pozornost svojemu načinu pogovarjanja, bolje sprejemata skupne odločitve ter se počutita razumljena s strani partnerja.

Koliko preplačujete za zobozdravnika? Razlike v cenah so šokirale tudi nas
Za popolnoma enako zobozdravstveno storitev lahko nekateri plačajo tudi do skoraj trikrat manj – a ena napačna odločitev vas lahko na koncu stane še bistveno več. Ste se kdaj vprašali, zaka

Različni stili pogovarjanja se z leti odnosa navadno ne izboljšujejo sami od sebe. Za dobro komunikacijo je torej pomembno, da sami sebe čim bolje poznate ter ste v načinu izražanja prilagodljivi.

Katja Z. Istenič

Psihologinja pri Hočem več

www.hocem-vec.com

188
250 SEK