Ko našemu življenju zavladajo skrbi
Skrbi me, kako bo. Kaj, če se mojim bližnjim kaj zgodi? Kaj, če izgubim službo? Kaj, če si drugi o meni mislijo kaj slabega? Kaj, če bo jutri slabo vreme? Kaj, če zamudim letalo?
Pretirana zaskrbljenost je ena izmed glavnih miselnih razvad, ki nam otežuje doživljanje sreče in zadovoljstva. Gre za notranji govor, ki nam povzroča neprijeten občutek glede določene situacije ali problema. Če nas zelo pogosto skrbi, lahko doživljamo močno tesnobo in nemir. Čeprav nam je ob skrbeh neprijetno, pa so te v mnogih primerih lahko tudi koristne in imajo svoj namen. Ko vozimo avto in nas zaskrbi, ker zaradi goste megle slabše vidimo, lahko zaradi tega vozimo počasneje in varneje. Če nas skrbi jutrišnji razgovor za službo, se bomo morda zaradi tega še bolj temeljito pripravili na razgovor kot bi se sicer. Povsem normalno in celo koristno je, da nas od časa do časa kaj zaskrbi. Problem pa lahko nastane, če naša zaskrbljenost postane pretirana in začne slabšati našo kakovost življenja. Mnogo ljudi se niti ne zaveda, v kolikšni meri je zaskrbljenost del njihovih vsakdanjih misli.
Katastrofiziranje
Kot terapevtka pri svojem delu opažam, da ljudje zelo pogosto katastrofiziramo. Gre za miselno strategijo, kjer si pri neki situaciji zamišljamo najhujše mogoče izide te situacije. Predstavljamo si, da se bo zgodila neka katastrofa. Mamo, ki se ji sin nekaj ur ni oglasil na telefon, lahko začne močno skrbeti, da se mu je nekaj slabega zgodilo. Začne si predstavljati, da so sinu ukradli telefon, da je bil v prometni nesreči ali pred očmi vidi kakšen podoben črni scenarij. Katastrofizirati pogosto začnemo z besedami »Kaj, če« … »Kaj, če ponoči kdo vlomi v stanovanje?«, »Kaj, če dobim raka?«, »Kaj, če me žena zapusti?«. Naše skrbi so po navadi črno-belo naravnane in nas včasih lahko tako močno prevzamejo, da imamo občutek, da se bo katastrofalni dogodek z vso gotovostjo zgodil in za trenutek povsem pozabimo, da gre dejansko zgolj za misel. Nekatere naše skrbi se lahko nanašajo na prihodnost (npr. »Kakšni bodo moji otroci, ko bodo stopili v puberteto?«) ali pa se nas tičejo posredno in sploh niso pod našim nadzorom (npr. »Kaj se bo zgodilo z našo državo?«). Take in podobne oblike skrbi imajo lahko učinek paralize, saj svoj čas in svojo energijo pretirano posvečamo skrbem in ne akciji, ki bi nas vodila v rešitev. Pretirana ali kronična zaskrbljenost ima vpliv na mentalno in fizično zdravje. Povzroča lahko stres, depresivnost, slabšo delovno učinkovitost, vpliva na medosebne odnose, apetit, spanje, povzroča mišično napetost, bolečine v trebuhu, glavobole in slabši imunski sistem.

Primer iz prakse
Spomnim se klientke, ki je imela težave s skrbmi in tesnobo. Bila je mamica dveh otrok in uspešna poslovna ženska. Prepričana je bila, da mora imeti vedno vse pod nadzorom, saj je verjela, da bo le tako kos nepredvidenim situacijam. Zaradi tega si je ves čas zamišljala mogoče neugodne scenarije, ki bi se ji utegnili zgoditi, ter se nanje vnaprej pripravljala. Četudi je šla recimo le na kavo s prijateljico, je razmišljala o tem, kaj bi storila, če bi se ji na poti pokvaril avto, če bi jo nekdo oropal ali pa bi ji prijateljica povedala kakšno težko novico. Nato si je zamišljala tudi svoje mogoče odzive in se čustveno poglobila v namišljeno situacijo. Ker je klientka to redno počela, se je ob koncu dneva pogosto počutila povsem izčrpano. Imela je tudi težave biti prisotna v sami situaciji. Večkrat mi je pripovedovala o tem, kako so šle kakšne situacije kar mimo nje. Imela je recimo prosto popoldne, zato so šli z družino v park, a namesto da bi uživala, se je počutila napeto in se ni znala prepustiti trenutku. Doživljala je tudi močno tesnobo in strah, kadar se je znašla v situaciji, ki je ni predvidevala. Tekom terapije je spoznala, da preko pretirane zaskrbljenosti pravzaprav išče občutek varnosti. Naučili sva se konkretnih strategij, s katerimi je klientka začela opuščati pretirano zaskrbljenost. Naučila se je tudi, kako tolerirati neugodne situacije, v katerih se včasih nepričakovano znajdemo in kako v tovrstnih situacijah kar najbolje odreagirati. Tekom najinih srečanj je klientka postajala vidno bolj sproščena. Naučila se je, kako biti v trenutku prisotna in v svojem življenju začela tudi uživati.
Odmor od skrbi
Pomembno je, da si od svojih skrbi vzamemo tudi odmor in se sprostimo. Znati obvladovati svoje misli in vedeti, kako se sprostiti, je koristno predvsem za naše boljše počutje ter medosebne odnose, saj smo v komunikaciji tako bolj odprti in manj obremenjeni s svojimi skrbmi. Pomembno je, da znamo sprejemati konstruktuvne odločitve in ne odločitve, ki izhajajo le na podlagi naših skrbi. Če sami sebe ujamemo v procesu katastrofiziranja, se zato lahko preprosto vprašamo, kakšne so še druge mogoče razlage ali izidi dane situacije.
Povsem naravno je, da nas od časa do časa kaj zaskrbi. Vsak dan pa si zaslužimo nekaj počitka in odmora od skrbi, zato je dobro vedeti, kako se posvetiti tudi srečnejšim mislim in živeti polno.
Avtorica: Katja Z. Istenič, psihologinja in psihoterapevtka (www.hocem-vec.com)