Macedonijevi odgovarjajo na očitke in grozijo s pravnimi postopki
Medtem ko se Mestna občina Novo mesto in uporabniki objekta na Sokolski ulici, ki je prepotreben obnove, še vedno pregovarjajo, smo županu Gregorju Macedoniju poslali vprašanja, da bi celotno situacijo nekoliko osvetlil.
NOVO MESTO – Seveda so v njegovem imenu odgovarjali v službi za odnose z javnostmi, pa vendar bo morda vsem skupaj zdaj malce bolj jasno, kaj se v zvezi z Narodnim domom sploh dogaja in kaj je pomenil tisti dokument, ki ga uporabniki imajo, a se občina obnaša, kot da ne obstaja.
Najprej glede dokumenta, ki ga imajo uporabniki glede najema stavbe. Pravite, da ta dokument ni podlaga za veljavno najemno razmerje, čeprav je pod njim podpisan bivši župan. Je bil potem ta dokument napisan in izdan nezakonito?
Informacija uporabnikov, da je sklep o brezplačni uporabi prostorov Narodnega doma zadostno zagotovilo o sklenjenem najemniškem razmerju, ne drži. Postopek za brezplačno oddajo prostorov je po zakonskih določilih drugačen in se mora v vsakem primeru zaključiti z najmanj dvostransko pogodbo o najemu, ki pa je, tako kot sklepa, v uradnih evidencah Mestne občine Novo mesto ni moč najti. V tem primeru gre za enostranski sklep, za katerega ni bilo ustrezne pravne podlage. Pravna služba Mestne občine Novo mesto preučuje nadaljnje pravne postopke.
Kako je mogoče, da občina izda dokument, ki ga potem kasneje ne priznava?

Kot navedeno, sklep o brezplačni uporabi prostorov Narodnega doma, ki je bil izdan v mandatu prejšnjega župana, ne zadosti zakonskim določilom za brezplačno oddajo prostorov, zato ne more biti podlaga za veljavno najemno razmerje.
Menda ste uporabnikom še vi, gospod župan osebno, ustno zatrdili, da sklep/dokument o brezplačnem najemu stavbe, velja. Je to res? Ali držijo njihove besede, da ste jim zagotovili tudi, da jim med obnovo ne bo treba zapustiti stavbe?
Ob vseh priložnostih komuniciranja župan uporabnikom nikoli ni podal ne pisne ne ustne obljube ali zagotovila, da dokument o brezplačnem najemu stavbe velja ali da bo stavbo možno uporabljati med samo izvedbo načrtovanih investicij.
Uporabniki se bojijo, da ko bodo stavbo zapustili, jih ne boste več spustili noter. Lahko na tem mestu zagotovite, da temu ne bo tako?
Vsa dejanja Mestne občine so usmerjena v cilj, da se ta za Novo mesto simbolno zelo pomembna stavba vrne v delovanje, ki bo namenjeno čim širšemu krogu občanov ter kulturnim ustvarjalcem. Po izvedenih investicijah in zagotovitvi varnosti v objektu bo na podlagi javnega poziva stavba na voljo vsem zainteresiranim kulturnim ustvarjalcem v okviru zakonskih določil – tako posameznikom kot tudi za kulturnim organizacijam. Tudi ustvarjalci, ki delujejo v Narodnem domu, bodo imeli možnost, da pod enakimi pogoji kot vsi ostali pridobijo pravico do uporabe prostorov, ob predpostavki, da bodo na drugi strani prevzeli določene odgovornosti in se zavezali k spoštovanju hišnega reda ter pravil uporabe prostorov, ki bodo omogočili sprejemljivo raven sobivanja v stavbi.
Ob vrnitvi v dom jih verjetno čakajo najemnina in drugačna pravila. Lahko razkrijete kaj več o tem?
Kot navedeno, bomo javni poziv izvedli po zaključenih investicijah in zagotovitvi varnosti v objektu. Pravica do uporabe prostorov BO dodeljena ob predpostavki, da bodo uporabniki na drugi strani prevzeli določene odgovornosti in se zavezali k spoštovanju hišnega reda ter pravil uporabe prostorov, ki bodo omogočili sprejemljivo raven sobivanja v stavbi.
Kako gledate na to, da so uporabniki prostore v domu obnavljali z lastnimi sredstvi? Ali to zdaj nič ne pomeni?
Trenutni uporabniki v Narodnem domu trdijo, da skrbijo za prostore, v katerih ustvarjajo in bivajo. Jih pa ne obnavljajo v smislu večjih investicijskih posegov, ki so nujno potrebni za preprečitev nadaljnjega propadanja objekta (menjava strehe, obnova elektro inštalacij ipd.). Občina poleg načrtovane obnove plačuje vse materialne stroške (elektrika, komunala, varovanje), ki jih ustvarijo trenutni uporabniki Narodnega doma. Teh se je v zadnjih šestih letih nabralo za 55 tisoč evrov.

Ali držijo navedbe mestnih svetnikov, da sosedov v neposredni bližini niste obvestili o zapori ceste in da imajo zdaj nekateri z vozili onemogočen dostop do doma?
Uporabniki objektov na območju zapore so seznanjeni s potekom zapore ceste in imajo omogočene dostope do teh objektov.
Obe strani pozivata k dialogu, vendar je videti, da vsak vztrajno vleče v svojo smer. Kakšne korake načrtujete za naprej? Uporabniki namreč pravijo, da stavbe v nobenem primeru ne bodo zapustili. So zdaj na vrsti odvetniki, morda policija, kdo tretji?
Mestna občina Novo mesto ostaja odprta in pripravljena na dialog. Želi si čim hitrejšo in mirno rešitev nastale situacije. Vendar ne bo razpravljala o odločitvi za prenovo Narodnega doma in izvedbi le-te na zakonit in strokovno pravilen način, saj jo k temu zavezujejo že zakonska določila. Sanacija, ki bo poleg menjave strehe obsegala tudi obnovo fasade in notranje posege, ne dovoljuje varnostnega režima, ki bi omogočal, da so med deli v objektu prisotni uporabniki. Mestna občina kazensko odgovarja za vso morebitno škodo, povzročeno fizičnim osebam ali njihovemu premoženju. Ob tem je zelo zaskrbljujoče dejstvo, da v povezavi s projektom že nastajajo določeni stroški, končni datum izvedbe projekta pa se zamika. V kolikor dela ne bodo pričeta v skladu s terminskim načrtom, je prav tako velika verjetnost, da bodo izgubljena težko pridobljena sredstva s strani Ministrstva za kulturo, ki imajo opredeljen rok 15. 11. za izvedbo projekta in vložitev zahtevka. Da lahko Mestna občina Novo mesto izvajalcu projekta v najkrajšem možnem času omogoči ustrezne pogoje za vzpostavitev gradbišča, bo uporabila pravna sredstva.
Uporabniki doma pravijo, da so izvajalcu omogočili nemoten dostop do strehe in da streho že
obnavljajo. Ali to drži?
Informacija ne drži. Izvajalec z deli ne more pričeti dokler ne vzpostavi gradbišča, ki ustreza varnostnim zahtevam.
V katerem primeru lahko izgubite sredstva ministrstva za obnovo?
V kolikor dela ne bodo pričeta v skladu s terminskim načrtom, je velika verjetnost, da bodo izgubljena sredstva s strani Ministrstva za kulturo, ki imajo opredeljen rok 15. 11. za izvedbo projekta in vložitev zahtevka.
Avtorica: Mojca Sladič