Ne boste verjeli, koliko alkohola spijemo Slovenci

28. mar. 2017, ob 17.34
Posodobljeno pred 1 letom ali več
664
210 SEK

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so ugotovili, da se je v letu 2015 registrirana poraba alkohola v primerjavi z letom poprej znova zvišala in je znašala 11,5 litra čistega alkohola na vsakega prebivalca Slovenije, starejšega od 15 let.

TREBNJE – S tem Slovenija že desetletja močno presega mejo pet litrov registrirane porabe čistega alkohola na prebivalca. Govorimo že o tem, da finančna škoda, ki jo ima država zaradi posledic popitega alkohola, preseže koristi, ki jih ima država od prodaje alkohola. Škoda in stroški se z večanjem porabe alkohola tako samo še povečujejo, zdravstvene posledica pa so številne in obsežne.

Popijemo ga nadpovprečno veliko

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) so prebivalci Evropske regije SZO, ki vključuje države EU, Norveško in Švico, največji porabniki alkohola na svetu, poraba je v tej regiji dvakrat višja od svetovnega povprečja. Primerjava podatkov SZO glede registrirane porabe alkohola v obdobju 2003–2014 kaže, da ima Slovenija višjo porabo alkohola v litrih čistega alkohola na prebivalca, starega najmanj 15 let in več, v primerjavi z Evropsko regijo SZO in tudi v primerjavi z EU.

Ne boste verjeli, koliko alkohola spijemo SlovenciPo podatkih NIJZ je letna registrirana poraba alkohola v Sloveniji v obdobju 2006–2015 znašala od 9,5 (leta 2013) do 12,6 litra (leta 2006) čistega alkohola na odraslega prebivalca, starega 15 let in več. Največ se je v tem obdobju popilo piva, sledilo je vino (izjemi sta leti 2010 in 2012, ko je bilo popitega največ vina) in žgane pijače. V obdobju 2006–2015 v Sloveniji beležimo v letu 2013 najnižjo porabo alkohola, a v letih 2014 in 2015 se je poraba alkohola povečevala in je bila ponovno primerljiva oziroma višja od tiste iz leta 2012.

Mislil je, da zanj ni rešitve, danes normalno je in se smeje brez zadržkov (FOTO prej/potem)
Na prvi fotografiji manjkajoči zobje, na drugi poln nasmeh. Bi bila podobna sprememba mogoča tudi pri vas? Poglejte preobrazbo in preverite možnosti. Poglejte razliko: nasmeh prej in potem Fo

Najraje imamo pivo, v krizi smo še bolj žejni

Po podatkih NIJZ je povprečen odrasli Slovenec v letu 2015 količinsko popil največ piva, sledili so vino in žgane pijače, tako je najvišji delež registrirane porabe alkohola predstavljalo pivo (50 %), najnižji pa žgane pijače (7 %).
Poraba alkohola tako v EU in Sloveniji je sicer v zadnjih desetletjih upadla, kar se odraža tudi v zmanjšani umrljivosti zaradi alkohola v teh državah. »Kljub preteklem ugodnem trendu upadanja registrirane porabe alkohola v Sloveniji, bi tudi po najbolj optimističnih napovedih in projekcijah SZO Slovenija v prihodnosti lahko še vedno imela skrb zbujajočo visoko porabo alkohola na prebivalca. Izkušnje in podatki kažejo, da se poraba alkohola na prebivalca po krizi in recesiji povečuje, podobno se nakazuje za Slovenijo. Čeprav visoka poraba alkohola na prebivalca, ki je tako značilna za Slovenijo, sama po sebi sicer še ne bi odražala nujno škodljive rabe alkohola v družbi, je pa pri nas treba upoštevati tudi problematično veliko dostopnost do alkohola, strpen odnos družbe do alkohola in opijanja v javnosti ter problematične pivske navade. Vse navedeno pa pripomore, da je Slovenija v vrhu držav EU tako po porabi alkohola kot po posledicah škodljive rabe alkohola«, je povedala zdravnica prim. dr. Barbara Lovrečič, nacionalna ekspertka za javno zdravje z NIJZ, in poudarila, da je treba razbijati mite in ukoreninjena zmotna prepričanja v zvezi z alkoholnimi pijačami.

Ni manj ali bolj škodljivih alkoholnih pijač

»Vsebnost alkohola v alkoholni pijači je približno enaka v primerih, ko popijemo kozarec (1 dcl) vina z 12 vol. % alkohola ali vrček (2,5 dcl) piva z 5 vol. % alkohola ali kozarček (0,3 dcl) žgane pijače z 40 vol. % alkohola. Dejanski učinki na telo so odvisni od količine popitega alkohola, predvsem gramov čistega alkohola, posledice pa tudi od pivskih navad«, je pojasnila zdravnica psihiatrinja prim. dr. Mercedes Lovrečič z NIJZ in dodala: »Tako ne poznamo manj ali bolj škodljivih alkoholnih pijač, vse vsebujejo glavno sestavino alkoholnih pijač, to je etanol«.

Na voljo ni načina, metode ali sredstva za hitro treznenje

»Ljudje so zmotno prepričani, da jim bo za hitrejše treznjenje pomagalo pitje črne kave ali čaja, sprehod po svežem in mrzlem zraku ali polivanje s hladno vodo ter hladen tuš. Nič od tega ne deluje. Ne poznamo načina, metode ali sredstva, ki bi lahko pospešil razgradnjo alkohola. Ne pomagajo niti razna zelišča ali posebni napitki, poživila in poživljajoče pijače lahko celo resno ogrozijo zdravje. Načini in sredstva, ki jih oglašujejo in prodajajo za te namene v resnici nimajo obljubljenih učinkov. Procesa razgradnje alkohola v telesu ne moremo pospešiti. Najvišje koncentracije v krvi nastopijo 45–90 minut po zaužitju alkohola, na uro razgradimo do 150 mg alkohola/kg krvi. Povedano drugače, koncentracija alkohola v krvi pada za 0,1 promila na uro. Za streznitev je potreben čas, da se alkohol lahko izloči iz telesa po naravni poti«, je še pojasnila.

Zobni mostiček, cena in nujne informacije
Zobni mostiček je fiksni protetični nadomestek, namenjen zapolnitvi vrzeli, ki nastane zaradi izgube enega ali več zob. Njegova glavna funkcija je obnovitev estetskega videza nasmeha ter povrnitev

Vir: NIJZ
Foto: Pixabay

664
210 SEK