Nočejo migrantskega centra, država pa: »Ponovno je oživel organiziran kriminal!«
Čeprav se je dogajanje okoli migrantske krize, ki je Slovenijo zajela pred približno letom dni, nekoliko poleglo, se politika in družba še vedno v veliki meri ukvarjata s tem. Te dni je po Beli krajini završalo, da nameravajo v občini Črnomelj vzpostaviti migrantski center.
ČRNOMELJ – Najava je prebivalce dvignila na noge, kot pravi Maja Kocjan, predstavnica Civilne iniciative proti migrantskemu centru v Beli krajini, pa so izvedeli tudi, da so bivalniki oziroma zabojniki že pripravljeni. »V resnici namerava vlada sprva vzpostaviti le prehodni center, nato pa to hitro spremeniti v nastanitvenega,« je sporočila. Prehodnih centrov po njenih besedah namreč ne bo več, humanitarnih prevozov iz ene države v drugo pa tudi ne.
»Migrantski center je načrtovan v Črnomlju na Vražjem kamnu na vadbišču Športnega Kinološkega Društva Bela Krajina. To vadbišče je bilo zgrajeno z našimi belokranjskimi žulji. Samo 50 metrov stran je poligon, kjer trenirajo naši belokranjski otroci in mladostniki nogomet. Prav tako je v bližini trim steza, ki jo Črnomaljci redno uporabljamo in smo jo težko pričakali. Ministrstvo pa se zanima tudi za zemljišča v območju Vinice in Preloke,« je zapisala Kocjanova. Meni, da občani na to ne bi smeli pristati, saj je občina v velikem razvojnem zaostanku, brezposelnost je visoka, plače so nizke, gospodarstvo na dnu … Bela krajina pa potrebuje razvoj »in ne še dodatno obremenitev s strani države«, so prepričani.


Česa takšnega v Črnomlju migranti ne bodo doživeli. Foto: Pixabay
Belokranjci torej ne bodo ostali tiho, ampak se pripravljajo na javni protest, ki bo to sredo ob 17. uri pred Gradom v Črnomlju. Na protest so povabili tudi predsednika vlade Mira Cerarja, njegova ministra Dejana Židana in Karla Erjavca ter župane vseh okoliških občin.
Ministrstvo se pripravlja na povečan migracijski tok
Na te informacije se je odzval tudi državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic, ki umirja žogico: »Še enkrat želim jasno povedati. Gre za sprejemno-registracijski center. Če bo aktiviran, se bodo tam ljudje lahko zadrževali do 72 ur in nič več. Potem bodo bodisi premeščeni v center za tujce ali v azilni dom, če bodo za to zaprosili. Tam ne bo namestitvenega centra, tam se ljudje ne bodo zadrževali dalj časa. Ko in če bodo razmere in potrebe po centru ponehale, ga bomo zaprli. Nam ni v interesu, da imamo odprte centre po nepotrebnem. Vzpostavljali jih bomo tam, kjer se bodo pojavile zgoščene, ilegalne migracije in bodo trajale dlje časa in jih ne bomo uspeli obravnavati na rednih policijskih enotah.«
Centre bodo aktivirali zato, da bodo imeli nadzor nad ilegalnimi migranti, da bodo zanje lahko poskrbeli, obenem pa zagotovili varnost tudi za tiste, ki živijo ob meji. Posamezni center bodo vzpostavili le v primeru, ko ne bo več mogoče obvladovati razmer na obstoječih policijskih enotah. »Center bo začasne narave, zaprtega tipa in vseskozi pod nadzorom policije,« pravi.

Pripravljajo protest. Foto: Facebook
Nameram ministrstva nasprotuje tudi Krajevna skupnost (KS) Črnomelj. Tam pravijo, da lokacija ni primerna, saj bi država center postavila na mestu, kjer je tamkajšnje kinološko društvo z lastnimi sredstvi in deli uredilo sodobno vadbišče za šolanje psov, ki bi lahko zdaj bilo uničeno. Res je, da je zemljišče v lasti ministrstva za obrambo, a zanjo že 20 let skrbi to društvo. Skrbi jih tudi to, da bi center radi vzpostavili v neposredni bližini športnega parka, a Šefic vsemu temu odgovarja, da bi morali raje počakati na konec strokovnih priprav. V teh dneh so usklajevanja namreč skoraj že pri koncu, ko bo zakon pripravljen na nadaljnjo obravnavo, pa bodo lahko govorili naprej.
Državni sekretar pisal županji
Je pa državni sekretar Šefic v zvezi s tem že pisal tudi črnomaljski županji Mojci Čemas Stjepanovič. Pravi, da njeno zaskrbljenost razume, poudarja pa, da situacijo budno spremljajo. Občina Črnomelj leži na poti, ki bi lahko bila precej izpostavljena, če pride do povečanja ilegalnih prehodov meje. »Danes se ne soočamo več s tako imenovanim ‘reguliranim migracijskim tokom’, pač pa okrepljenimi ilegalnimi migracijami. Ponovno je oživel organiziran kriminal, ki išče načine za sprovajanje migrantov preko meja posameznih držav in EU,« je jasen. Ilegalne migracije pomenijo tudi morebitno zlorabo teh poti za namene ilegalnega prehajanja ljudi in blaga, kar lahko predstavlja nove nevarnosti. Prav zaradi varnosti pa želijo na glavnih poteh vzpostaviti sprejemno-registracijske centre.

Na tej lokaciji bi postavili center:
Center v Črnomlju bi predvidoma lahko sprejel do 300 ljudi, zanj pa so izbrali tri mogoče lokacija. Najprimernejša je prav Vražji kamen, travnato zemljišče v lasti obrambnega ministrstva, predlogi občine po uporabi drugega zemljišča pa za ministrstvo niso sprejemljivi. Na koncu je poudaril, da bodo center vzpostavili le v primeru, ko ne bo več mogoče obvladovati razmer na rednih policijskih enotah.
Kakšne so razmere na terenu?
Čeprav smo morda pričakovali, da se bo pritisk migrantov v jesenskem času spet okrepil, ministrstvo zagotavlja, da so razmere stabilne, posebnosti pa ni. Število ilegalnih migrantov je povsem v mejah obvladljivega, je pa res, da je to plod sodelovanja policistov vseh držav na tako imenovani migracijski poti. Nadzor zunanjih meja EU je boljši kot pred letom dni, pritisk proti ciljnim državam pa veliko manjši kot lani. Po nekaterih ocenah je na celotnem ozemlju Zahodnega Balkana, vključno z Grčijo, 90.000 ljudi, ki želijo proti severu in zahodu.
Avtorica: Mojca Sladič