Novomeška občina v enem mesecu zapravila 8 milijonov

26. mar. 2017, ob 10.58
405
90 SEK

Če ste se kdaj vprašali, koliko denarja kakšna občina zapravi, pa tudi, kdo vse je prejemnik tega denarja, so ti podatki javno dostopni. Aplikacija Erar, ki deluje pod okriljem Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), je namenjena prav temu – da lahko prav vsak pogleda, kako je s sredstvi, s katerimi upravljajo proračunski uporabniki, torej tudi občine.

NOVO MESTO – Če pogledamo podatke za Mestno občino (MO) Novo mesto, se nam kaj hitro prikaže grafikon, s katerega je razvidno, da so občinarji od zadnjih mesecev največ zapravili novembra 2016, ko so takšnim in drugačnim institucijam ter uporabnikom nakazali kar dobrih osem milijonov evrov (8,083.270,81 evra). Decembra so bili nekoliko skromnejši, še bolj pa v prvih mesecih letošnjega leta.

Pa poglejmo lanski november. Novomeška občina je v tem mesecu največ (4,200.982,11 evra) nakazala banki KBS. Med nekaj transakcijami izstopa zlasti nakazilo z dne 22. novembra, ko je MO Novo mesto banki nakazala kar tri milijone evrov v kosu. Drugi v vrsti uporabnikov, ki je od občine novembra 2016 dobil precej, je Esotech, družba za razvoj in izvajanje ekoloških in energetskih projektov, in sicer dobrih 722 tisočakov, tretje pa je gradbeno podjetje CGP z dobrimi 317 tisočaki. Nekaj denarja gre vsak mesece seveda tudi vrtcem, šolam, nekaterim drugim občinam in tretjim javnim ustanovam, bankam ter seveda zasebnikom, za plače pa so novembra namenili dobrih 145 tisočakov. Občinski prihodki so v tem mesecu nekje na podobni ravni kot odhodki. Občini je precej nakazal Zdravstveni dom Novo mesto (861.789,5 evra), še nekaj več pa Dolenjske lekarne (1,047.110,64 evra)

Zobni mostiček, cena in nujne informacije
Zobni mostiček je fiksni protetični nadomestek, namenjen zapolnitvi vrzeli, ki nastane zaradi izgube enega ali več zob. Njegova glavna funkcija je obnovitev estetskega videza nasmeha ter povrnitev

Zdaj torej veste, kam gre javni denar, torej denar, ki pripada državljanom in občanom. Občinski proračun se namreč v veliki meri polni na osnovi davčnih prihodkov, torej dohodnin, davkov in drugih podobnih dajatev državljanov, tudi davkov na dediščine in od iger na srečo. Več kot občani plačajo, več bo občina dobila.

Pripravila: M. S.

405
90 SEK