Poslance in ministre čaka testiranje na droge: Janševa SDS bi jih testirala na vse vrste drog, Resnica pa bi eno izvzela – zakaj?
Poslance, ministre in druge najvišje funkcionarje bi lahko že kmalu čakalo nenapovedano testiranje na droge. Predloga SDS in Resnice sta si na prvi pogled podobna, toda pri konoplji, pogostosti testiranja in posledicah pozitivnega izvida se močno razhajata.
Zakon je vložila Resnica, zavezo pa vsebuje koalicijska pogodba
Obvezno testiranje funkcionarjev na prepovedane droge je ena od zavez nove koalicije, ki jo vodi premier Janez Janša. Njegova vlada je bila imenovana 4. junija 2026, toda konkretnega zakonskega predloga ni pripravila največja koalicijska SDS. V parlamentarno proceduro ga je vložila poslanska skupina Resnica, katere predsednik Zoran Stevanović vodi državni zbor.
Resnica se je pri pripravi zakona močno naslonila na starejše predloge SDS. Oba modela predvidevata nenapovedano izbiro funkcionarjev z žrebom ter odvzem las, krvi ali urina. Toda podobnosti se tu počasi končajo.
Janšev model bi zajel tudi marihuano
SDS je želela funkcionarje testirati na vse prepovedane droge. To pomeni, da bi preverjali tudi prisotnost konoplje oziroma marihuane. Resnica pa je iz svojega predloga izrecno izvzela konopljo in substance, ki se uporabljajo kot zdravila. V stranki namreč podpirajo legalizacijo konoplje in menijo, da je ne bi smeli obravnavati enako kot druge prepovedane droge.
Noben od predlogov ne vključuje testiranja na alkohol, saj ta po veljavni zakonodaji ni prepovedana substanca. Koalicijske stranke bi lahko sicer med jesensko obravnavo z amandmajem v zakon znova vključile tudi testiranje na marihuano.

Enkrat ali štirikrat na leto?
SDS je predvidevala, da bi se vsak funkcionar testiral enkrat letno. Resnica predlaga štiri žrebe na leto, pri vsakem pa bi izbrali deset odstotkov vseh funkcionarjev. Izžrebani posameznik bi moral test opraviti v 24 urah, v enem letu pa bi bil lahko izbran največ dvakrat.

Razlika je tudi pri sankcijah. Resnica bi ob pozitivnem rezultatu za ministra ali državnega sekretarja sprožila predlog razrešitve, pri poslancu pa postopek po kodeksu ravnanja. SDS bi rezultate, tudi podatke o zavrnitvah testiranja, javno objavila ter politično odločitev prepustila volivcem in javnemu pritisku.
Nenavadna razlika pri stroških
Posebno vprašanje odpirajo finančne ocene. Enkratno letno testiranje po modelu SDS naj bi stalo 55.000 evrov, štirje letni krogi Resnice pa le 25.000 evrov. Razlika med navedenima zneskoma je 30.000 evrov, ne 20.000, kot se pojavlja v nekaterih objavah. Pred poslanci zato ne bo le vprašanje, kdo mora oddati vzorec, temveč tudi, ali so izračuni predlagateljev sploh realni.
Pripravil: I.M.
Vir: Državni zbor