Praznovanje pusta
Kar nekaj pustnih dogodkov se bo odvilo čez vikend.
Pridružite se pustnim norčijam v soboto, 6.2.2016:
V nedeljo sevniški KŠTM organizira pustno rajanje za otroke, ki bo ob 15. uri v sevniškem športnem domu pri bazenu.
Praznovanje pusta po svetu
Ljudje po vsem svetu so od nekdaj radi ustvarjali in maske so eden izmed načinov, da bi izrazili svojo ustvarjalnost, svoje želje in hrepenenja ter si enkrat na leto zares dovolili biti nekdo drug. Z maskami je človek lahko vzpostavljal vezi z onostranstvom, na ta način je komuniciral z bogovi in duhovi preminulih prednikov, z naravo in z drugimi nadzemeljskimi bitji v človeški, živalski ali fantazijski podobi. Na ta način ni živel le vsakdanje in materialno, temveč tudi praznično in duhovno. Pust predstavlja kult prednikov, poslavljanje od zime, prihod pomladi in čaranje rodovitnosti.
To je obdobje med novim letom in pepelnično sredo. Časovno je pust vezan na čas Velike noči, ki se jo praznuje prvo nedeljo po prvi spomladanski luni. 46 dni pred Veliko nočjo je pepelnična sreda, en dan pred njo pa pustni torek. To je tudi prvi dan pred časom posta, ko si Kristjani vzamejo 40 dni časa da se povežejo in pripravijo, da bi ob vstajenju Kristusa znova zaživeli.
Samo praznovanje pusta sega v predkrščansko dobo, izročilo pusta so prevzeli Rimljani in si v predpomladnem času ustvarili več praznikov ( brumalije, saturnalije,..) ob katerih so se šemili. Praznovanje in šemljenje se je kljub nasprotovanju Cerkve ohranilo in se pod vplivom italijanskih karnevalov v renesansi preneslo na čas pred štiridesetdnevnim postom. Pust je eden največjih poganskih ostankov v koledarju, ki ga krščanstvu kljub prizadevanjem ni uspelo ukiniti. Bil je tako močno zakoreninjen v ljudeh, da se je ohranil vse do danes. V Evropi je zelo priljubljen Beneški karneval, ki je tudi turistično promoviran in pritegne obiskovalce širom sveta.
Beseda karneval izvira iz latinskega izraza carnem levare (opustiti meso). Iz italijanskega carneleva je nastala beseda carnebale, ki v evropski kulturi karneval pomeni “praznovanje pusta” ali “pustovanje, pust”. Po zimskem prekomernem uživanju mastne in težke hrane je nastopilo postno obdobje in je trajalo do velike noči. Slovenska beseda pust je verjetno nastala iz “mesopust”, iz besed meso in postiti se. Preko italijanske comedie dell arte so se beneške maske razširile po vsej Evropi.
Beseda maska izvira iz lombardskega naziva za mrtvega ali dušo iz podzemlja. Zaradi rahlo demonskega poganskega izvora maske se je skozi sredji vek Cerkev uporabi mask upirala. Človek se je z masko lahko spremenil, postal je nekdo drug in je imel tudi možnost, da je izrazil svoje nezadovoljstvo nad razmerami. Pust je torej čas, ko je dovoljeno vse, ko si upamo več, zato je to tudi odlična priložnost za družbeno kritiko.
Največji pustni karneval na naših tleh je na Ptuju. Parada pustnih likov se giblje skozi mesto, obenem pa predstavlja kritičen odnos do trenutnega dogajanja v družbi. Poleg izraza maska uporabljamo še besede maškara, šema, larfa, krinka, ki se nanašajo na pustovanje.
Najznamenitejša slovenska pustna maska je kurent ali korant, kot mu pravijo na domačem Ptujskem polju. Magični preganjalec zime in dionizični bog razbrzdanega veselja je oblečen v bel ali črn ovčji kožuh ter prepasan z verigo, na kateri visijo težki kravji zvonci in robci, ki jih maskiranemu fantu podarijo naklonjena dekleta. Na glavi ima strašno masko, okrašeno s perjem, rogovi in trakovi iz pisanega svilenega papirja, v roki pa strah vzbujajočo ježevko – palico, ovito v ježevo kožo.
Drugi zelo priljubljen slovenski karneval poteka vsako leto v Cerknici. Oblast v mestu v času pusta po običaju prevzamejo smešni Butalci v koaliciji s čarovnicami, ki posebej za to priložnost priletijo z bližnje gore Slivnice, in drugimi maskami. Poleg skupin v povorki nastopijo tudi tradicionalne skupine polhov, žab, netopirjev, praljudi, hudičev in čarovnic, posebej priljubljena lika cerkniškega pusta pa sta velikanska čarovniška pramati Uršula in povodni mož Jezerko.
Omeniti velja vsaj še Cerkno, kjer poteka tradicionalna laufarija. Laufarska družina šteje 25 likov, ki (razen enega) na glavah nosijo lesena naličja, imenovana larfe. Osrednji lik, pust, pooseblja zimo in je kriv za vse napake in nerodnosti, ki so se v preteklem letu zgodile v kraju, zato ga po točno določenem scenariju obsodijo na smrt. Podobno kot druge maske so tudi laufarji zadolženi za to, da s plesom poskrbijo za dobro letino oziroma debelo repo.
Pustovanje ne mine brez sladkanja s pustnimi krofi, med priljubljene dobrote spadajo tudi domače klobase, suha rebrca in žganje. V zadnjih letih Slovenci spomladi praznujejo tudi praznik zaljubljenih valentinovo, ki pa se po zanimivosti ne more kosati z bogato pustno tradicijo.
JUŽNA IN SEVERNA AMERIKA
Brazilija je velikokrat sinonim za divje karnevalske zabave. Slavja potekajo v Rio de Janeiru, Sao Paulu in številnih drugi mestih po državi. Pust praznujejo pravtako v Boliviji in Kolumbiji. PO mestnih ulicah se sprehajajo velike in pisane karnevalske povorke z lepimi dekleti in pestrimi maskami. V ZDA je najbolj poznan karneval Mardi Gras, kar v prevodu pomeni debeli torek, in je zaščitni znak New Orleansa. Vsesplošno ulično rajanje traja pet dni, začne pa se na praznik svetih treh kraljev.
NEMČIJA
V nemških mestih kot so Düsseldorf, Kölnu in Mainzu vsako leto potekajo karnevali, ki privabijo več sto tisoč obiskovalcev. Karnevali so znani po norčevanju iz znanih osebnosti in politikov, vsako leto sodeluje tudi po več deset tisoč mask v povorkah s tovornjaki.
GRČIJA
Karnevalu V Grčiji pravijo Apokries, kar v prevodu pomeni slovo od mesa in napoveduje predvelikonočni post. Pred tem dnevom je cel mesec posvečen pustnim rajanjem in povroskam, ki se dogajajo po vsej državi. Najbolj divje je praznovanje v tretjem največjem grškem pristaniškem mestu Patras. Praznovanje poteka kar tri dni in tri noči, poleg številnih mask so na urniku tudi koncerti, iskanje skritega zaklada, splavarske prireditve in dramske uprizoritve. Na koncu simbolno sežgejo kralja karnevala, kar spominja na naš sežig pusta. Praznovanja v drugih mestih po državi so nekoliko manjša in osredotočena na maskote, kot so lahko zgodovinski heroji, kralji, v zadnjih letih tudi politiki. Ponekod maske plešejo tudi tradicionalne grške plese in se zabavajo ob žlahtnih kapljicah domačih sort vin in žganice.
HRVAŠKA
V sosednji državi je znamenit pustni karneval po mestih in vaseh. Karneval na Reki ima že dolgo tradicijo in naj bi se odvijal vsako leto že od srednjega veka. Pustna promenada, ki se vije skozi staro mestno jedro, združuje folkloro Beneške republike, avstrijske monarhije ter mitologijo starih Slovanov.
Dandanes je pustovanje festival, ki odseva tradicijo, sodobno družbo, modo in kulturo. Nekaj dni v letu si ljudje vzamejo čas za zabavo brez predsodkov in zavor, za neke vrste saturnalije s popivanjem, petjem in plesom izvirnih mask. Maska kot komunikacijski medij je izgubila svoj prvotni pomen, vendar jo ljudje še vedno častijo in spoštujejo. Nenazadnje maske nosimo skozi celo leto in se skrivamo za njimi, pust je čas, ko si upamo to pokazati in priznati na glas in javno.
(Š.Z.)
