RAZKRITO! Afera Litijska: Kdo je zaslužil milijone in zakaj tega nismo izvedeli prej?
DRAMA NA LITIJSKI: Stavba, ki ni nikogar zanimala, je naenkrat postala »idealna«. NPU razkril ozadje 2,9-milijonskega posla
LJUBLJANA – Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je razkril novo zgodbo domnevnega koruptivnega posla pri nakupu nepremičnine za potrebe pravosodja. Po njihovih ugotovitvah je stavba, ki jo prej nihče ni hotel kupiti, zaradi manipulacij postala najprimernejša izbira – in prodana po ceni, za katero naj bi si nekateri zagotovili kar 2,9 milijona evrov protipravne koristi.
Preiskava, ki jo je vodilo Specializirano državno tožilstvo RS, se nanaša na kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti in ponarejanje listin. V ospredju je stavba na Litijski cesti 51 v Ljubljani, katere nakup naj bi bil vnaprej režiran, pogoji razpisa pa prirejeni. Med osumljenimi so tri fizične osebe in ena pravna družba z območja Slovenije.
Kako je »neprivlačna« stavba postala »idealna«?
Zgodba se začne leta 2020. Po neuradnih informacijah naj bi prodajalec iste stavbe na Litijski cesti več mesecev zaman poskušal najti kupca. Cena je bila previsoka, zanimanja skoraj ni bilo. A nato se je zgodil preobrat.
Kot navaja policija, sta dve osebi, ki sta sodelovali v postopku izbire nepremičnine za potrebe pravosodnih organov, skupaj s prodajalcem priredili razpisne pogoje tako, da je stavba, ki prej ni zanimala nikogar, postala edina primerna. „Besedilo javnega poziva za nezavezujoče zbiranje ponudb je bilo prirejeno tako, da je najbolj ustrezala prav stavba na Litijski cesti 51,“ navaja v sporočilu Drago Menegalija, predstavnik policije za odnose z javnostmi.
Sporni javni poziv je torej postal nekakšna „custom-made” ponudba – kot bi naročili obleko po meri. A v tem primeru gre za večmilijonski državni posel, kjer so pravila igre jasno določena in vsaka manipulacija pomeni kršitev zakonodaje.
2,9 milijona evrov – kdo je zaslužil?
Po ugotovitvah preiskovalcev je bil motiv jasen: pridobiti visoko protipravno premoženjsko korist. V tej zgodbi ima pomembno vlogo tudi tretja osumljena oseba, ki je priskrbela ponarejeno cenitveno poročilo in energetsko izkaznico, ki naj ne bi odražala dejanskega stanja stavbe.
Prav zaradi te ponarejene dokumentacije je bila stavba vrednotena precej višje od njene dejanske tržne vrednosti, kar je omogočilo, da jo je gospodarska družba – za katero obstaja utemeljen sum, da je v postopku nastopala kot glavni prejemnik koristi – prodala državi z mastnim pribitkom.
»Gospodarska družba je pridobila protipravno premoženjsko korist v višini razlike med oglaševano vrednostjo stavbe in dejansko prodajno ceno, to je 2,9 milijona evrov,« so zapisali na policiji.
Po Kazenskem zakoniku je kazensko odgovorna tudi pravna oseba, če se dokaže, da je bilo kaznivo dejanje storjeno v njenem imenu ali za njen račun – v tem primeru naj bi bil izpolnjen kar oboje.
Kaj natančno pomeni “zloraba položaja” po 240. členu KZ-1?
Zloraba položaja pri gospodarski dejavnosti je eno najresnejših gospodarskih kaznivih dejanj. Po 240. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) je oseba, ki izkoristi svoj položaj v podjetju za pridobivanje koristi zase ali za druge, lahko kaznovana z zaporno kaznijo do osmih let. Če je pri tem povzročena večja premoženjska škoda – kot v tem primeru – pa se kazen še zviša.
V primeru Litijska 51 so bili osumljeni visoko umeščeni posamezniki, ki so po ugotovitvah NPU sodelovali usklajeno, kar je pomemben element v dokazu, da ne gre za naključje, temveč premišljeno dejanje.
»Šlo naj bi za verigo usklajenih dejanj z namenom finančnega okoriščanja na škodo državnega proračuna,« je dejal vir blizu preiskave, ki želi ostati anonimen.
Vloga Specializiranega državnega tožilstva
Predkazenski postopek je usmerjalo Specializirano državno tožilstvo, ki se ukvarja z najtežjimi oblikami gospodarskega kriminala, korupcije in organiziranega kriminala. Njihova vloga je bila ključna, saj so preiskavo usmerjali in odločali o nadaljnjih postopkih.
Kot so potrdili iz tožilstva, “gre za obsežno in zahtevno zadevo, ki vključuje več oseb in kompleksne finančne sledi”. Zadeva zdaj čaka na odločitev, ali bo sodišče potrdilo obtožnico in razpisalo glavno obravnavo.
Kaj sledi?
Zadeva je zdaj na mizi tožilcev, ki bodo odločali, ali bodo podali obtožnico. V primeru potrditve obtožbe bodo osumljeni kazensko odgovarjali, kar lahko vključuje tudi zaporne kazni ter finančne sankcije za pravno osebo.
A bolj kot kazni, ki bodo morda izrečene šele čez leta, se poraja vprašanje: Kako pogosto se dogajajo takšni posli – in zakaj jih ne odkrijemo prej?
Sistem ali posamezniki?
Primer Litijska 51 ponovno odpira vprašanja o preglednosti javnih nakupov, nadzoru nad razpisi in odgovornosti državnih uradnikov. Kako je mogoče, da nekdo priredi razpisne pogoje v prid ene stavbe? In kako se lahko ponarejena energetska izkaznica znajde med uradnimi dokumenti brez ustrezne kontrole?
„Gre za sistemsko ranljivost, ki jo izkušeni posamezniki znajo izkoristiti. Čeprav imamo formalne mehanizme nadzora, ti pogosto zaostajajo za domiselnostjo storilcev,“ pravi dr. Igor Vrenko, profesor kazenskega prava na ljubljanski pravni fakulteti.
Javnost pričakuje odgovornost – in spremembe
V času, ko je vsaka evrska postavka v proračunu pod drobnogledom, javnost vse težje sprejema, da se milijonske zlorabe dogajajo tik pred nosom. „To ni le kazenski problem. To je tudi moralno in družbeno vprašanje – komu zaupamo, da ravna s skupnim denarjem?“ se sprašujejo mnogi.
Če bo tožilstvo uspelo dokazati navedbe iz kazenske ovadbe, gre za enega bolj očitnih primerov načrtovane zlorabe sistema za pridobitev koristi na račun države – torej vseh nas.
Vprašanja, ki ostajajo odprta
Primer Litijska 51 je simptom globlje težave. Ali se bo zadeva končala z obsodbo – ali pa bo končala kot še ena “nepopolna zgodba” slovenskega pravosodja – bomo še videli. Vsekakor pa je NPU s to preiskavo opozoril na vrzeli v sistemu in potrebo po boljšem nadzoru javnih postopkov.
Prav je, da spremljamo tudi nadaljnje korake. In prav je, da kot državljani odločno zahtevamo odgovornost – ne le za storjene napake, temveč tudi za vzpostavitev sistema, kjer se takšne zgodbe ne bodo več dogajale.
To je zgodba, ki ne sme ponikniti, je zapisal pravnik Blaž Ogorevc na omrežju X. Morda res – predvsem pa je zgodba, ki mora sprožiti spremembe.
Pripravil: N. Z.
Vir:
- NPU (Nacionalni preiskovalni urad)
- MNZ RS (Ministrstvo za notranje zadeve)
- STA
- Dnevnik
- Transparency International Slovenija
