• 18.74C Novo mesto
  • 17:25
  • Sre, 23.10.2019

Sevničani: Taka tretja razvojna os za nas ni optimalna

Ko smo objavili prispevek o načrtovanju gradnje sredinskega dela tretje razvojne osi, smo napovedali, da pot do nje ne bo kratka niti lahka. In res: Občina Sevnica se je že odločila, da varianta, ki je obveljala kot najoptimalnejša, zanjo pomeni ravno nasprotno – ni optimalna.

SEVNICA – Občinski svet se je s stanjem tega pomembnega projekta sestal na 16. redni seji. Poudarili so, da ima ta državni projekt več kot deset let trajajoče ozadje, trase te cestne povezave pa so se v tem času velikokrat spreminjale.

Vse to drži, vendar pa na sevniški občini menijo, da v preteklosti predlagane variante ne izpolnjujejo potreb Sevnice kot pomembnega gospodarskega središča. Sevničani so državo na to več let opozarjali in vztrajali pri pripravi optimalnejše rešitve, in sicer ureditve ceste v smereh Sevnica–Radeče ter Sevnica–Trebnje.

AEROFOTO_POSNETEK_Grad_Sevnica»Občinski svet Občine Sevnica se je na seji seznanil z dosedanjim potekom projekta in doslej dostopnim gradivom za javno razgrnitev. Soglasno so se strinjali, da predlagana rešitev ni optimalna,« so jasni na Občini Sevnica.

Pravijo, da je treba tretjo razvojno os zaradi gospodarskih učinkov Sevnici bolj približati, saj da je to največje gospodarsko središče na relaciji med Celjem in Novim mestom, ki pa se ji varianta, ki jo je država ocenila kot najboljšo, izogne. »Prometna povezava se mora na avtocesto Ljubljana–Zagreb priključevati v smeri Trebnjega, zaradi pretežnega prometa prav v smeri Sevnica–Trebnje,« pravijo in dodajajo, da bi v prostor raje umestili štiripasovnico, saj je predlagana dvopasovnica po mnenju občinskega sveta glede na potrebe in razvoj prometa nezadostna.

V Sevnici v kulturni dvorani bodo imeli 18. oktobra na to temo javno obravnavo. Javne obravnave bodo pripravili tudi v drugih občinah, ki jih načrtovani sredinski del tretje razvojne osi zadeva, in pričakujemo lahko burne razprave, pritožbe ter – upajmo – tudi konkretne predloge za rešitev, ki bi ustrezala največjemu krogu vpletenih. Pri tem seveda ne gre le za lokalno prebivalstvo ter neposredno okolico njihovega bivanja, ampak je treba gledati širše, na možnosti gospodarskega, turističnega, lokalnega in vsesplošnega razvoja. Pot do gradnje bo očitno še dolga in naporna, treba pa se je zavedati, da vsaka rešitev, kakršna koli že bo, ne bo všeč prav vsem. Očitno se nam obeta še pestra jesen. Avtorica: Mojca Sladič