Slovenske plače med najbolj obremenjenimi: opozorilo, ki ga politika ne more več preslišati
OECD je Sloveniji nastavil neprijetno ogledalo: obremenitev povprečne plače je lani znova zrasla in je bila skoraj deset odstotnih točk nad povprečjem držav OECD. Ob tem se je javnofinančni primanjkljaj v letu 2025 povzpel na 2,5 odstotka BDP, kar je skoraj trikrat več kot leto prej.
Ko plača zraste, delavec pa tega skoraj ne občuti
Slovenija se znova uvršča med države, kjer je delo močno obremenjeno. Po podatkih OECD je davčni primež za samskega delavca brez otrok, ki prejema povprečno plačo, leta 2024 znašal 44,6 odstotka. Povprečje OECD je bilo 34,9 odstotka. To pomeni, da je slovenska obremenitev skoraj deset odstotnih točk višja od povprečja, Slovenija pa se je uvrstila na šesto mesto med 38 državami OECD. Za zaposlenega se to sliši zelo preprosto: podjetje zanj plača veliko, na račun pa pride precej manj, kot bi si človek ob višjih stroških dela predstavljal. In prav tu se začne težava, na katero že dolgo opozarjajo delodajalci.
Podjetniki opozarjajo: dobrih kadrov s takimi davki ni več lahko zadržati
V razpravi se vse pogosteje pojavlja vprašanje, ali Slovenija z obremenitvami dela sama odganja ljudi, ki ustvarjajo največ dodane vrednosti. Podjetniki opozarjajo, da je pri iskanju dobrega kadra razlika med bruto stroškom delodajalca in neto plačo zaposlenega postala prevelika. Ko visoko izobražen ali zelo produktiven kader pogleda ponudbe iz tujine, številke hitro povedo svoje. Če doma večji del povišice poberejo davki in prispevki, motivacija pade. In ko pade motivacija, začnejo ljudje iskati okolje, kjer se delo bolj pozna tudi na plačilni listi.
Primanjkljaj je zrasel, zdaj pa prihajajo pozivi k varčevanju
Ob tem je Statistični urad objavil, da je primanjkljaj sektorja država v letu 2025 znašal 1,786 milijarde evrov oziroma 2,5 odstotka BDP. Leta 2024 je znašal 0,9 odstotka BDP, zato je skok zelo očiten. Zato so pozivi k varčevanju, ki jih po volitvah izrekajo tudi predstavniki odhajajoče vlade, politično še posebej občutljivi. Kritiki jim očitajo, da bi bilo treba javne finance stabilizirati prej, ne šele takrat, ko je primanjkljaj že močno narasel.
Vprašanje, ki bo čakalo novo oblast
Slovenija je zdaj pred zelo konkretnim vprašanjem: kako razbremeniti delo, ne da bi pri tem porušila javne finance? To ne bo preprosta naloga. A če se ne zgodi nič, bo račun še dražji. Ne samo v proračunu, ampak tudi v glavah ljudi, ki se bodo vprašali, ali se jim v Sloveniji sploh še splača delati več, ustvarjati več in prevzemati več odgovornosti.
Pripravil: I.M.
Vir: Forbes
