Štirje triki za prekinitev odlašanja
»Moral bi že začeti s pripravo predstavitve za službo. Pa pospraviti bi moral posodo. Dobro bi bilo tudi, če bi danes vsaj malo telovadil. Ja, vse to bom danes naredil. Zdajle samo na hitro pogledam, kaj je na televiziji. Potem se bom pa res takoj vsega lotil. Če ne danes, pa zagotovo jutri.«
Vam je to kaj znano?
Včasih znamo biti pravi mojstri v odlašanju. Izmišljujemo si izvirne razloge za odlašanje in postanemo pravi strokovnjaki v prepričevanju samega sebe, da je na primer odsotno brskanje po spletu pravzaprav trdo delo. Uspeh se nam medtem vztrajno izmika.
Kako lahko odlašanje premagamo in postanemo uspešnejši?
- Vsak dan najprej opravimo najpomembnejšo nalogo
Neuspešni ljudje počnejo aktivnosti, ki so lahke in zabavne – namesto aktivnosti, ki so ključne za uspeh. Dan si zapolnijo z aktivnostmi, ki le malo vplivajo na njihov uspeh. Ponosni so nase, kadar se zelo trudijo in pogosto pozabijo, da trud ni nujno tudi pokazatelj uspeha. Kljub trudu smo lahko neuspešni in obratno. Imeti torej dan zapolnjen z aktivnostmi ni isto kot biti učinkovit. Biti v službi in večino časa porabiti za klepetanje s sodelavci, sprotno odgovarjanje na nepomembno elektronsko pošto in pitje kave nas ne bo vodilo k uspehu. Seveda lahko na našo učinkovitost pozitivno vpliva tudi počitek. Pomembno pa je, da ločimo počitek od kradljivcev časa. V času odmora, ki si ga zavestno vzamemo, fizično ali psihično poskrbimo zase, medtem ko kradljivci časa ne doprinesejo k višji kakovosti našega vsakdana. Za večjo učinkovitost je ključno, da identificiramo, kateri so naši najpogostejši kradljivci časa. Pogosti kradljivci časa so zlasti družabna omrežja, televizija, igranje iger na računalniku ali telefonu, neosredotočeno brskanje po spletu, nepotrebni sestanki itd.

Najverjetneje ne bomo nikoli imeli dovolj časa, da bi naredili vse, kar moramo in kar si želimo. Skoraj vedno pa imamo dovolj časa, da opravimo, kar je najpomembnejše. Paretovo načelo pravi, da 20 odstotkov dejavnosti, ki jih naredimo, vpliva na kar 80 odstotkov uspeha. Vprašajte se torej, kaj je tisto, kar ima največji vpliv na vaše rezultate. Kaj je prva stvar, ki jo naredite v svojem tipičnem delovnem dnevu? Je to nekaj, kar vam resnično prinaša rezultate ali je to le nekaj, kar vam zapolni čas in daje občutek, da ste pridni in delovni? Ni torej treba, da veliko delamo, pač pa da delamo prave stvari.
- Načrtujmo dan
Za uspeh je ključno, da si postavimo cilje. Velika večina ljudi si ciljev ne postavi, temveč ostaja pri neopredeljenih željah (npr. »Rad bi zaslužil več.«). Postavimo si konkreten cilj, ki ga lahko merimo in ga tudi terminsko opredelimo (npr. »Do novembra 2017 zaslužim mesečno vsaj 2000 evrov.«). Nato opredelimo, katere so tiste aktivnosti, ki v največji meri doprinesejo k uresničitvi našega cilja. Kaj je torej tisto, kar lahko storimo danes in nas vodi k našemu cilju? Zelo koristno si je napisati načrt dneva večer prej. Tako si bistveno povečamo možnosti, da bomo čez dan opravljali aktivnosti, ki nas resnično vodijo k uspehu in se lažje ubranili že omenjenih kradljivcev časa.
- Postavimo si rok
Ob načrtovanju večjih nalog nam lahko koristi, da obveznost razdelimo na več manjših delov ter si za vsako posebej določimo rok. Svoj cilj nato delimo z drugimi ljudmi. To ustvarja pozitiven pritisk in občutek nujnosti. Z ustvarjanjem pozitivnega pritiska povečujemo svojo motivacijo in si tako močno povečamo možnosti, da bomo nalogo resnično izvedli.
- Zeigarnikin efekt
Pred časom je bila pri meni na terapiji študentka, ki je že več mesecev odlašala z začetkom pisanja diplomskega dela, kljub temu da ji je bilo dokončanje študija zelo pomembno. Vsakič ko se je pripravljala na pisanje diplome, je začela razmišljati, koliko dela ima še pred sabo, zaradi česar je začela izgubljati motivacijo in pisanje odložila. Predstavila sem ji tako imenovani Zeigarnikin efekt. Gre za psihološki koncept, ki pravi, da si bolje zapomnimo nedokončane naloge kot dokončane. Ko nekaj začnemo in tega ne dokončamo, nam je neprijetno, zato se na nedokončano nalogo večkrat spomnimo in jo želimo urediti. S tem ko nalogo dokončamo, se naša notranja napetost sprosti. Doživljamo tudi občutek zadovoljstva in ponosa nad opravljenim delom. Zeigarnikin efekt torej pravi, da si napol opravljena dela želimo dokončati. V tistem trenutku ni treba, da si zamislimo celoten potek naloge. Niti ni potrebno, da se lotimo najtežjega vidika naloge. Pomembno je le, da z njo začnemo. To je naredila tudi moja klientka. Namesto da bi se še naprej slabo počutila zaradi diplome, se je odločila, da bo vsak dan vsaj petnajst minut aktivno pisala. To se ji je zdel povsem dosegljivi cilj. Prvi dan se je lotila tistega dela diplome, ki ji je bil najbolj zanimiv in najlažji. Kmalu je ugotovila, da v enem tednu naredi več za diplomo, kot je prej v enem mesecu. Pomembno je torej, da preprosto začnemo. Izberemo si tisti del opravila, ki nam je najbolj simpatičen in ga naredimo. Ko bomo enkrat začeli, si bomo nalogo želeli tudi dokončati.

Uspeh je le redko rezultat enega samega večjega dogodka. Resničen in trajen uspeh je namreč seštevek vsakodnevnih učinkovitih delovnih navad.
Avtorica: Katja Z. Istenič, psihologinja in psihoterapevtka pri Hočem več (www.hocem-vec.com)