Sveti Miklavž – kdo je bil in katere dobrote je prinesel?
SVETI MIKLAVŽ in 6. december – praznik, ki nas spomni na vrednote in drobne radosti
Ali še pomnite tisti otroški nemir, ko ste se na predvečer Miklavža spraševali – bo Miklavž letos prinesel kaj več kot suho sadje in oreščke? Čarobnost tega praznika v Sloveniji že stoletja združuje tradicijo, skromnost in neizmerno otroško radost.
KDO JE BIL SVETI MIKLAVŽ?
Sveti Miklavž, bolj znan v tujini kot sveti Nikolaj, je bil škof v mestu Mira (danes Demre v Turčiji). Že v 4. stoletju je veljal za zaščitnika otrok, mornarjev in revežev. Po legendi je s svojimi dejanji dokazoval, da skromna, a iskrena gesta lahko spremeni življenje. Ena najlepših zgodb o njem pripoveduje, kako je trem revnim dekletom, ki jih je revščina obsojala na nečastno življenje, skrivaj pustil vreče zlata, s čimer jim je omogočil dostojno poroko.
Poleg tega je bil Miklavž znan tudi po svoji modrosti in izjemni presoji. Kako drugače razložiti njegovo skoraj pravljično sposobnost, da loči pridne otroke od tistih, ki so malce preveč nagajali? Morda bi današnje starše mikalo vprašati: je bil Miklavž res tako pravičen, ali so ga angeli obveščali o vseh malih lumparijah?
MIKLAVŽEVANJE V SLOVENIJI: MEŠANICA TRADICIJE IN LOKALNIH OBIČAJEV
V Sloveniji Miklavž še vedno ohranja pomembno mesto v decembrskem prazničnem dogajanju, kljub temu da mu konkurenco delata Božiček in Dedek Mraz. A Miklavževanje ima nekaj, kar drugi prazniki nimajo – lokalno obarvane sprevode, kjer poleg dobrega škofa in njegovih angelov po ulicah strašijo tudi parkeljni.
V gorenjskih in dolenjskih vaseh so parkeljni še posebej strašljivi – včasih tako grozljivi, da se otroci raje skrijejo pod mizo, kot da bi čakali na darila. Na Štajerskem pa je Miklavževanje bolj umirjeno; tukaj Miklavž pogosto prihaja s košaro mandarin, oreščkov in medenjakov, kar daje dogodku skoraj rustikalno noto.
“Če bodo z Miklavžem parklji, mojega otroka ne bo!” – iz turističnega društva pa odgovarjajo tole
A zakaj ravno parkeljni? Etnologi pravijo, da gre za ostanek starodavnih obredov, ko so ljudje z maskami odganjali zle duhove. Danes pa je njihova naloga bolj družbeno pragmatična – opominjati na meje med sprejemljivim in manj zaželenim vedenjem. “Miklavževanje nas uči, da je dobrota vedno nagrajena, a hkrati ne dovoljuje, da bi se zlo širilo brez opozorila,” razlaga dr. Mateja Kolenc. Poroča Slovenski etnografski muzej.
DARILA SVETEGA MIKLAVŽA: OD SUHIH FIG DO LEGO KOCK
Kaj je Miklavž prinašal nekoč? Suho sadje, oreščke, medenjake – darila, ki so bila v preteklosti razkošje. Otroci so jih včasih hranili še tedne, da bi jih lahko pokazali vrstnikom. Danes so darila nekoliko bolj moderna, a nekateri starši zavestno ohranjajo tradicijo skromnosti. Zakaj? Ker želijo, da se otroci zavedajo, da bistvo Miklavža ni v materialnih dobrinah, temveč v sporočilu.
“Miklavžev paket ni le vreča sladkarij, temveč simbol ljubezni in pozornosti,” pravi antropologinja dr. Ana Novak. Poroča RTV Slovenija. Medtem ko so nekateri starši veseli, da lahko Miklavža uporabijo kot vzvod za vzgojo, drugi tarnajo, da so pričakovanja otrok vse večja. “Pred leti je bilo dovolj, da je Miklavž prinesel čokolado in suhe fige, zdaj pa otroci sprašujejo po Lego kockah in videoigrah!” komentira ena od mamic na spletnem forumu Starševski kotiček.
KAJ PA DANES?
Sveti Miklavž v Sloveniji ostaja relevanten ne le kot simbol družinske topline, temveč tudi kot priložnost za pomoč tistim, ki si sami ne morejo privoščiti daril. V zadnjih letih so se po vsej Sloveniji razmahnile dobrodelne akcije. Na primer, v Mariboru poteka akcija “Miklavžev paketek za vsakega otroka”, kjer prostovoljci zbirajo darila za socialno ogrožene otroke. Ta pobuda združuje številne posameznike in organizacije, ki želijo otrokom v stiski pričarati nasmeh.
A ne gre le za obdarovanje – Miklavž nas spomni tudi na pomen družinskih vrednot in medsebojne povezanosti. V dobi, ko nas družbena omrežja pogosto oddaljujejo od resničnega sveta, nas Miklavžev večer prisili, da se usedemo za mizo, poklepetamo z družino in skupaj čakamo na prihod daril. To so trenutki, ki jih otroci pomnijo celo življenje.
KAJ NAS MIKLAVŽ LAHKO NAUČI?
Miklavževanje je več kot le folklorni običaj. Je opomnik, da je skromnost včasih največje razkošje. Ko otroci razumejo, da je suha figa z ljubeznijo darovana vredna več kot najnovejša igrača, praznik dobi svojo pravo vrednost. Obenem pa nas Miklavž opomni, da ni nikoli prepozno, da storimo nekaj dobrega – morda celo skrivaj, kot je to počel on.
“Vrednote, ki jih nosi ta praznik – skrb za druge, nesebičnost in solidarnost – so danes pomembnejše kot kdaj koli prej,” poudarja dr. Jože Ramovš. Poroča RTV Slovenija.
Napisal: N. Z.
Vir: www, Freepik
