Tretja razvojna os: kdo je najbolj proti?
Razprava o tretji razvojni osi se je umaknila z oči javnosti, zdaj imajo pristojne službe na mizah predloge občin, ki bodo tako ali drugače s to cestno povezavo povezane. A vse občine s predlagano varianto, o kateri smo že poročali, niso zadovoljne.
SEVNICA, NOVO MESTO – Zbrali smo odzive dolenjskih občin, prek katerih bi država rada potegnila tretjo razvojno os. Na prvi pogled lahko rečemo, da v nobeni od občin z načrti niso povsem zadovoljni. Nekateri bi cesto raje bližje občinskemu središču, spet drugi pravijo, da bi jim takšna prometna povezava škodila.
Zdi se, da so še najmanj pripombi imeli udeleženci javne obravnave v Novem mestu, s čimer se je razgrnitev študije variant s predlogom najustreznejše izpeljanke sredinskega dela osi od Celja do Novega mesta, tudi končala. Zbrane je tako zanimalo zlasti, kako bo s sanacijo med gradnjo omenjene ceste poškodovanih stranskih cest, kako so izpolnjene naravovarstvene in okoljske zahteve ter kako bodo uredili prehod divjadi. Opozorili pa so tudi, da bi ta trasa na območju šmarješke občine tekla po občutljivem območju vodnega vira Jezero, od katerega je poleg navedene odvisna tudi vodooskrba občin Novo mesto, Straža, Škocjan in Šentjernej, ter na nekatere geološke posebnosti. Izidor Jerala z urada za prostor in razvoj Mestne občine Novo mesto je povedal, da ta trasa sicer na najustreznejši način povezuje Celje in Novo mesto, kar zadeva Šmarješke Toplice, pa bodo skušali doseči najboljši mogoč potek.

Sevnica bi cesto prestavila proti vzhodu, Mokronog še bolj na zahod
Povsem druga zgodba je v sevniški občini, kjer želijo, da bi tretja razvojna os občinsko središče bolj povezala z državo. Župan Srečko Ocvirk je povedal, da predlagana različica ni optimalna, je pa res, da Sevničani cesto že nestrpno pričakujejo. V Posavju in na Dolenjskem do Novega mesta naj bi, naj spomnimo, po najustreznejši inačici cesto tretje razvojne osi od Radeč speljali do priključka Šentjanž, pri Tržišču naj bi se navezala na cesto Boštanj-Mokronog in se po dolini Tržiškega potoka nadaljevala do priključka Laknice. Naprej naj bi zavila proti Zburam, pred koncem trase je predviden še priključek Šmarješke Toplice, končali pa naj bi jo z razcepom Otočec oziroma s tamkajšnjo navezavo na dolenjsko avtocesto.
Cesto bi nekoliko prestavili tudi v Mokronogu, kjer menijo, da bi bilo bolje, če bi cestno traso med Tržiščem in Otočcem z območja občin Škocjan in Šmarješke Toplice premaknili bolj zahodno. Prednostno bi optimizirali cesto Sevnica-Mokronog-Trebnje, pri čemer občini pritrjujejo tudi druge vpletene občine, vse od Sevnice do Trebnjega. Pri tem predlogu so načrtovalci ceste pripravljeni na nekakšen dogovor.
V Šmarjeških Toplicah odločno proti
Nasprotno pa bi v občini Škocjan cesto premaknili nekoliko bolj vzhodno. V tej občini naj bi imeli le dva kilometra tretje razvojne osi, župan Jože Kapler pa je povedal, da cesti načeloma ne nasprotujejo. Popolnoma pa ji nasprotujejo v občini Šmarješke Toplice, kjer je, tako pravijo, ne potrebujejo. Občina je naravnana turistično, v njej skrbijo za čim bolj neokrnjeno naravo, tretji razvojni osi pa nasprotujejo, saj da je niti ne potrebujejo. Menijo tudi, da je občina že zdaj cestno dobro povezana z bližnjo avtocesto.
Še bo trajalo …
Celotna trasa pretežno novozgrajene dvopasovnice s hitro cesto od Celja do Novega mesta naj bi bila dolga nekaj več kot 57 kilometrov, zanjo je predvidena tudi morebitna širitev v štiripasovnico, je pa vodja sektorja za investicije Direkcije RS za infrastrukturo (DRSI) Tomaž Willenpart posvaril, da pri tej prvi obravnavani še ne gre za končni potek cestne trase in da zato na določena konkretna vprašanja, še ne morejo dati natančnih odgovorov. To bo mogoče šele po izdelavi projektne dokumentacije. Šele po vseh potrebnih postopkih bodo najustreznejšo različico predlagali vladi. Če bo ta to sprejela, sledi zadnji del načrtovanja z izdelavo državnega prostorskega načrta, potem, predvidoma leta 2020 ali 2021, pa sledi še ena javna razprava. Da bi cesto začeli graditi že leta 2019, kot so obljubljali, tako ne bo mogoče, vsaj na Dolenjskem ne.

Pripravila: M. S.