Za eno uro se ustavi. Ugasi luč. Prižgi misel.

Luči bodo ugasnile, a sporočilo bo žarelo: Zakaj je letošnja Ura za Zemljo pomembnejša kot kdajkoli

Sobota, 22. marca 2025. Ob 20.30 se bo svet za hip zatemnil. Luči bodo ugasnile – toda ne zato, ker bi zmanjkalo elektrike. Temveč zato, ker si milijoni ljudi želijo nekaj povedati. Jasno. Brez besed.

Tema, ki osvetljuje svet

Ura za Zemljo (Earth Hour). Čeprav traja le 60 minut, gre za enega najbolj množičnih globalnih dogodkov na svetu. WWF – Svetovni sklad za naravo – ga vsako leto izpelje zadnjo ali predzadnjo soboto v marcu. Letos bo to že devetnajstič.

In zakaj sploh? Ker je leto 2023 postreglo z rekordnimi številkami. Najbolj vroče leto v zgodovini, najbolj ogreta morja, največ izmerjenih dni s temperaturami nad 40 °C v Evropi, največ požarov v Kanadi doslej (skoraj 18 milijonov hektarjev!) – poroča Reuters.

»To ni več opozorilo prihodnosti. To je realnost sedanjosti,« so v skupni izjavi zapisali pri WWF.

In tokrat gre zares.

Ugasni luč, prižgi misel

Na prvi pogled? Simbolno dejanje. Ugasneš luči. Morda televizor. V najboljšem primeru še štedilnik. A za tistih 60 minut se zgodi nekaj pomembnega – nekaj, kar se ne da meriti z vatmetrom.

To je trenutek tišine za planet. Za razmislek.

Ampak – ali ni to premalo?

Res je, enourna tema ne bo znižala globalne temperature. Ampak če spodbuja razpravo, če otroku prvič pojasnimo razliko med obnovljivimi in fosilnimi viri – potem že pomeni nekaj. WWF zato spodbuja, da Ura za Zemljo ne bo le izklop stikala, ampak vklop premisleka.

Kdo si sploh lahko privošči svoj bazen?

Ste si kdaj predstavljali, kako bi bilo, če bi lahko po napornem dnevu stopili na svojo teraso in se osvežili v kristalno čistem bazenu? Lasten bazen ni več privilegij le redkih – danes je to do

Vse se je začelo v Sydneyju

Leta 2007. Prvič. Mesto Sydney – eno najbolj prepoznavnih na svetu – je ugasnilo svojo znamenito opero in most. Reakcije? Mešane. A mediji so pobudo povzeli.

Že dve leti kasneje, leta 2009, so v temi tonili že Empire State Building, Kolosej, Eifflov stolp. Takrat se je dogodku priključilo več kot 4000 mest iz 88 držav, poroča BBC.

In Slovenija? Seveda smo zraven. Lani so med drugim sodelovali Ljubljana, Ptuj, Nova Gorica in celo manjše občine kot sta Luče in Šmarješke Toplice. Letos naj bi se po napovedih Slovenskega E-foruma priključilo več kot 40 slovenskih občin.

Ljubljanski grad bo ob 20.30 utonil v temo. Prav tako osvetlitev Trga republike in Tromostovja. Majhna dejanja, a simboli štejejo.

Ni vse zlato, kar je zelena etiketa

Ura za Zemljo se pogosto znajde tudi na tnalu. »Če podjetje za eno uro ugasne razsvetljavo svojih poslovnih prostorov, hkrati pa ves dan poganja proizvodnjo na premog, potem dejansko ne prispeva k rešitvi,« opozarja prof. dr. Mihael Toman z ljubljanske Biotehniške fakultete.

Opozarja na greenwashing – trženje navidezne ekološke zavesti. In ima prav.

A hkrati priznava: »To je priložnost, da se z otroki pogovorimo, zakaj ugašamo luči. Da se vprašamo, kako živimo. In da začnemo s spremembo.«

Ne gre torej za popolnost. Gre za smer.

Kaj lahko storimo mi – tukaj in zdaj?

Vprašanje, ki se zdi velikansko. A začetek je banalen. Tudi malo šteje.

Po podatkih IPCC (Medvladnega odbora za podnebne spremembe pri ZN) lahko s spremembami življenjskega sloga posamezniki in gospodinjstva prispevajo kar do 40 % potrebnega zmanjšanja emisij – brez velikih sistemskih sprememb.

To pomeni:

• pojdi v službo s kolesom, če lahko,
• jej manj mesa – ne vsak dan,
• ne meči hrane stran (Slovenci na leto zavržemo 140.000 ton!),
• prižgi luči, ko jih rabiš – ne ko se spomniš,
• razmisli o toplotni črpalki, če gradiš.

Ali to vse skupaj res deluje? Da. Če to naredimo množično.

Od simbolike k dejanjem

WWF se zaveda – simbolika ni več dovolj. Zato že od leta 2020 ob kampanji Ure za Zemljo poteka tudi vzporedna pobuda “Earth Hour for Action”.

Spletna platforma poziva ljudi, naj izberejo konkreten ukrep. Podpišejo peticijo, se pridružijo lokalni čistilni akciji, zamenjajo dobavitelja elektrike ali prispevajo prostovoljne ure v lokalni iniciativi. Priključiš se lahko s klikom. Ne rabiš biti član stranke. Samo nekdo, ki mu je mar.

Kako preprečiti in trajno odpraviti kapilarno vlago v vašem domu?

Se je tudi pri vas pojavila kapilarna vlaga? Ste opazili, da se na stenah vašega doma pojavljajo vlažni madeži, odstopanje ometa ali celo plesen? Se vam zdi, da so prostori vedno nekoliko hladne

Ali pač ne?

Nekateri ostajajo skeptični. Prikimavajo – in ostajajo pri lučeh. Seveda, sprememba je neprijetna.

Toda ko pogledaš številke, ko vidiš, da so lani v Grčiji zaradi požarov evakuirali 30.000 turistov – vključno s Slovenci – ni več samo stvar prepričanja.

Kot je zapisala Tanya Steele iz WWF v izjavi za The Guardian: »Pojem ‘normalno’ se je spremenil. Vremenski ekstremi so postali pravilo, ne izjema.«

In zdaj?

Ob 20.30 – torej nocoj – bo svet za eno uro zatemnjen. Pa ne le zaradi simbolike. Temveč tudi zaradi želje.

Da bomo začeli razmišljati drugače. Delovati drugače. In živeti drugače.

Morda ne boš ugasnil televizije. Morda se ti ne bo dalo. OK. Ampak vsaj pomisli – zakaj obstaja Ura za Zemljo? In če lahko kaj narediš.

Morda je začetek – prav zdaj.

Pripravil: N. Z.

Vir: STA, WWF, Reuters, The Guardian, BBC, IPCC