• 29.06C Novo mesto
  • 16:36
  • Ned, 18.08.2019

Zdaj je jasno, kje bi potegnili tretjo razvojno os – FOTO

Tretja razvojna os je besedna zveza, ob kateri marsikdo pomisli na boljšo povezanost oddaljenih krajev z regijskimi središči. A bolj ko se je o cesti, ki naj bi povezala Koroško z Belo krajino, govorilo, manj je bilo o tem znanega. Pa se ob vsej birokraciji, brez katere pri nas ne gre, očitno vendarle nekaj premika.

RADEČE, TRŽIŠČE, NOVO MESTO – Ministrstvo za okolje in prostor in ministrstvo za infrastrukturo sta objavili, da bosta javno razgrnila študijo svojih variant s predlogom najustreznejše različice za gradnjo sredinskega dela tretje razvojne osi, torej povezave od Celja do Novega mesta. Razgrnitvi študije sledi javna razprava, ki bo predvidoma burna, saj se v tej fazi lahko pritoži prav vsak – zato pa se tudi imenuje javna.

tretja6 Z javno razgrnitvijo bi radi javnost seznanili z načrtovanimi prostorskimi ureditvami. Razgrnitev bo od 4. oktobra do 4. novembra v prostorih vseh občin, ki jih srednji del tretje razvojne osi zadeva, torej med drugim tudi na občinah Radeče, Sevnica, Trebnje, Šentrupert, Mokronog-Trebelno, Mirna, Škocjan, Šmarješke Toplice in Novo mesto. Temu bodo sledile javne obravnave v Radečah, Mokronogu, Sevnici, Škocjanu, Šmarjeti in Novem mestu, vse (pisne) pripombe pa bodo romale na naslove ministrstev v Ljubljano. Tam bodo predloge preučili in tiste najbolj utemeljene, tako vsaj pravijo, smiselno upoštevali pri izdelavi osnutka državnega prostorskega načrta.

Na ministrstvu za infrastrukturo pravijo, da so pri načrtovanju različic upoštevali strokovne podlage, ki so »prostorsko ureditev obravnavale s prostorskega, varstvenega, funkcionalnega in ekonomskega vidika.« Sprva, leta 2007, so tako izdelali kar 36 variant ceste v treh koridorjih, od katerih so jih potem obdržali 12, ki so bile pogojno sprejemljive, na koncu pa število variant omejili na devet. In naposled v nadaljnjo obravnavo predlagali varianto, kot jo vidite na priloženem zemljevidu (čez Radeče, Šentjanž, Tržišče, Trščino, Laknice, Zbure, Šmarješke Toplice in Otočec).

Optimisti pravijo: Začetek gradnje leta 2019

Ta varianta, ki bo tudi predmet javne razgrnitve in potem še razprave, je v celoti novogradnja, razen avtocestnih priključkov pri Celju. Trasa poteka po Savinjski dolini mimo Laškega in Rimskih Toplic do Zidanega Mostu in Radeč. Nato se naveže na Šentjanž, v zaselku Mostec pri Tržišču pa se naveže na regionalno cesto Mokronog-Boštanj. Po dolini Tržiškega potoka bi šla cesta proti priključku Laknice, kamor se navezujejo Trščina, Klenovik in troje Laknic, nato pa trasa zavije proti Zburam in Šmarješkim Toplicam. Dolžina te variante je 57,5 kilometra. Na odseku med Radečami in Otočcem (malo več kot 31 kilometrov) je predvidenih: en razcep, šest priključkov, štirje predori, 12 viaduktov in en most.

Kot kaže, bo na koncu uresničena prav ta možnost. Treba je počakati na pripombe in predloge, nato pa gre postopek lahko naprej. Po zadnjih podatkih bi, če bo denar zagotovljen, z gradnjo lahko začeli leta 2019. A ponavadi se zatakne prav pri denarju, tako da bo potreba še potrpežljivo počakati, kako se bodo stvari razpletle. Avtorica: Mojca Sladič