Dvojna transplantacija rok – Čudež v praksi
29‑letni Luka Krizanac iz Züricha se je po skoraj 17 letni življenjski poti brez rok vrnil v Penn Medicine v Philadelphii, kraj operacije, kjer mu je bila konec leta 2024 uspešno izvedena dvojna transplantacija rok. Ta redki in zahtevni poseg, prvi tovrstni v Philadelphiji po letu 2019, predstavlja prelomnico tako za posameznika kot za medicinsko znanost. V članku bomo raziskali, kako je do tega prišlo, kakšne posledice ima poseg za Luko in širši družbeni pomen tega dosežka.
Ozadje in potek operacije
Ko je imel Luka 12 let, ga je huda sepsa, posledica nepravilno zdravljene okužbe, stala rok in nog. Kljub visokonaprednim protezam in lastni iznajdljivosti, ki jih je sprejel kot način življenja, mu je manjkala osnovna človeška neodvisnost in finomotorična sposobnost, kar je globoko zaznamovalo njegovo vsakodnevno izkušnjo.
Usoda se je obrnila leta 2016, ko je Luka začel sodelovati s strokovnjaki Penn Medicine, dr. L. Scottom Levinom in dr. Benjaminom Changom. Skupaj so oblikovali načrt, ki je vključeval večletne priprave in več kot deset vaj v učnem laboratoriju. Po približno osmih tednih čakanja na ustreznega darovalca je konec leta 2024 sledila deseturni operacija.
Komplicirana pot do darovanih rok
Iskanje primernih rok je presežnik standardnih presaditev, potrebno je ujemanje krvi, tkiv, starosti, spola in celo tona kože. Prav ta skrbnost je otežila postopek čakanja, v katerem je Luka živel skupaj s svojo družino v Philadelphii. Obsojen na izključno kakovost življenja transplantacije so bile med pandemijo COVID 19 večkrat zaključene, a ekipa je priprave kljub vsemu nadaljevala.
Ne le postopki v laboratorijih, pred tem so v Švici izvedli rekonstrukcijo nog Luke, da bi omogočili varen potek po transplantaciji. Takšna celovita obravnava dokazuje, da je uspešen rezultat plod sistemske strategije, ne enkratnega posega.
Koraki okrevanja in vpliv na življenje
Po šestih mesecih rehabilitacije v Švici Luka znova lahko opravlja vsakodnevne aktivnosti, ki so bile prej nepredstavljive, tipkanje na telefon, držanje kozarca, pomikanje očal, prijemanje z rokami. Po besedah zdravnikov gre za izjemen uspeh, saj je regeneracija živcev tipična po več letih, proces, ki prinaša postopno, a vztrajno izboljšanje funkcije.
Poudariti velja, da pred transplantacijo proteze rok niso omogočile finih gibov, zdaj pa Luka živi z neodvisnostjo, ki jo zagotavljajo roke. Občuti temperaturo, teksturo in pritiska, na tem gradijo zdravniki in terapevti.
Znova v Philadelphii – zahvala in refleksija
Junija 2025 se je Luka vrnil v Philadelphio, da se osebno zahvali ekipi, ki mu je vrnila roke, od kirurškega tima do medicinskih sester. Ob tej priložnosti izrazil globoko hvaležnost do družine darovalca in poudaril, kako pomemben in človeški je ta dar, pomoč, ki presega čas in prostor.
Ta obisk ni le simboličen, pomeni priznanje za kolektivno delo, mednarodno sodelovanje in trajno podporo, ki jo Penn Medicine zagotavlja prejemnikom takšnih vaskulariziranih kompozitnih presaditev (VCA).
Širši vpliv na medicino in družbo
Zdravstvena in znanstvena vrednost zgodbe Luke presega osebno dimenzijo. Penn Medicine s svojim programom stare več kot 15 let v ZDA in svetu dokazuje, da so kompleksne operacije, kot je dvojna transplantacija rok, izvedljive, varne in dolgoročno uporabne. Vprašanja, ki se ob tem porajajo: Kako naj medicinski sistemi podpirajo tehnološko mašino, ki jo nadgrajujejo tako človeške kot čustvene potrebe? Koliko sredstev naj se usmeri v take posege, ki sicer niso nujni za preživetje, a omogočajo zgodbe o popolnosti človeka?
Z vidika politike zdravstva rastoč urbani, finančni in čustveni vpliv transplantacij zahteva večjo prepoznavnost darovalcev, tehnološki in družbeni dragulji, kot je Luka, so možni le z altruizmom.
Kaj nam prinaša prihodnost?
Zgodba Luke Krizanaca dokazuje, da medicinski čudeži niso le besedna zveza, temveč rezultat vztrajnega načrtovanja, ekipnega dela in mednarodnega sodelovanja. S svojim uspehom je postal ambasador svoje vrste posegov, posegov, ki ponujajo novo kvaliteto življenja. A z njim prihaja vprašanje. Ali bo svet pripravljen prepoznati tolikšen napor kot vredno investicijo v človečnost? Ali bomo kot skupnost podprli nadaljnji razvoj teh izjemnih, a dragih postopkov?
Pripravil: J.P.
Vir: PEOPLE, Penn Medicine, CBS Philadelphia, Penn Today
