Mineva 80 let od padca atomske bombe v Hirošimi – umrlo nekaj več kot 210 tisoč ljudi, številni nikoli niso bili najdeni
Danes mineva natanko 80 let, odkar je nad Hirošimo padla prva atomska bomba. Obletnica ni le številka. Mesto se je znova ustavilo v tišini, da bi se spomnilo na tisoče življenj, ki so bila izgubljena v trenutku. Ob 8.15 zjutraj, prav ob uri eksplozije, so se z minuto molka poklonili žrtvam predstavniki več kot 120 držav, ki so se zbrali v Hirošimi.
Ko spomin ni dovolj
A današnja slovesnost ni bila le obujanje spomina. Bila je tudi opozorilo na nevarnosti, ki še vedno visijo nad svetom. Jedrsko orožje, ki naj bi ostalo v preteklosti, se ob današnjih geopolitičnih napetostih znova vrača v ospredje. Župan Hirošime Kazumi Matsui je v govoru poudaril, da svet danes sprejema odločitve, ki ne le ignorirajo nauke preteklosti, temveč ogrožajo prizadevanja za trajen mir. V luči ruske vojne v Ukrajini, konflikta na Bližnjem vzhodu in novih jedrskih ambicij nekaterih držav je pozval k razumu in k odgovornosti.
Tudi generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je bil jasen: tveganje za jedrski spopad je danes najvišje po koncu hladne vojne. Po njegovih besedah so države dolžne preprečiti, da bi se napake preteklosti ponovile.
6 Ağustos 1945 sabah saat 08.15! Bir insanlık utancı Hiroşima! Katil ABD insanlığa hesap verecek! #Hiroşima pic.twitter.com/Rq8WbQr6gb
— Kaan ÖZBEK 🦅 (@kaanozbek) August 6, 2025
Little Boy in Fat Man
6. avgusta 1945 je ameriško letalo odvrglo atomsko bombo z imenom Little Boy nad Hirošimo. Eksplozija približno 600 metrov nad mestom je v trenutku ubila približno 70.000 ljudi. Do konca leta je zaradi poškodb in posledic sevanja umrlo še dodatnih 70.000. Tri dni pozneje je sledil še drugi napad nad Nagasakijem, kjer je bomba Fat Man ubila okoli 40.000 ljudi v trenutku, skupno število žrtev pa je preseglo 70.000.
Ti dve eksploziji sta pomenili konec vojne v Aziji, a tudi začetek nove dobe, dobe strahu pred jedrskim uničenjem.
Preživeli, a zaznamovani
Tisti, ki so eksploziji ubežali, so življenje nadaljevali kot preživeli – hibakuše. Številni so se vse življenje borili s posledicami sevanja. Levkemija, rak, bolezni srca, nevrološke motnje in psihološke travme so jih spremljale desetletja.
Lee Jung-soon, danes starejša gospa, živi s kožnim rakom in Parkinsonovo boleznijo. Njen sin ima odpoved ledvic, kar po njenem mnenju ni naključje. Posledice sevanja se po njenem mnenju niso ustavile pri eni generaciji. Poleg bolezni so številni preživeli doživljali tudi socialno izključenost, saj jih je družba pogosto obravnavala kot nevarne ali nezaželene.
Hirošima 80 👁 pic.twitter.com/SJC8VEjy43
— petr fischer (@petrfischer3) August 6, 2025
Korejc so žrtve, ki so bile dvakrat pozabljene
Malo znano dejstvo o Hirošimi je, da je bilo med žrtvami veliko Korejcev. V času napada jih je bilo v mestu približno 140.000. Mnogi so tam delali prisilno pod japonsko okupacijo. Umrlo jih je vsaj 40.000, preživeli pa so bili pogosto tisti, ki so po eksploziji čistili trupla in ruševine – brez zaščitne opreme in z malo pomoči.
Po vojni jih doma ni pričakalo sočutje, temveč stigma. Mnogi so živeli v revščini, neporočeni, bolni in zavrnjeni. Šele leta 2019 je južnokorejska vlada začela uradno obravnavati njihov status. A do danes pomoč prihaja počasi, pogosto šele po dolgotrajnem dokazovanju.
Zgodovina še ni končana
Junko Ičiba, dolgoletna mirovna aktivistka, opozarja, da mir ne pomeni le tišine orožja, temveč tudi priznanje in pravičnost. Kot pravi, šolski učbeniki še vedno molčijo o korejskih žrtvah Hirošime, njihova zgodba pa izginja skupaj z zadnjimi preživelimi. Zato ob letošnji obletnici opozarja: časa ni več veliko. Če želimo, da bodo zgodbe preživelih nekaj pomenile, jih moramo poslušati zdaj.
Hirošima danes ni le kraj spomina. Je tudi svarilo. V svetu, kjer so politični govori o jedrski zaščiti spet postali del vsakdanjika, in kjer se vojne vodijo z brezkompromisno retoriko, Hirošima opozarja, kaj se lahko zgodi, ko diplomacija odpove.
Napisal: K. J.
Vir: Facebook, X, cnn.com
