Zdaj znano: tu še nikoli ni snežilo – ste vedeli?
Na Facebooku je zaokrožil zemljevid sveta z naslovom “Countries where it never snowed (Države, kjer ni nikoli snežilo)”. Rumeno obarvane države – od Paname do Ugande, od Singapurja do Gvajane – naj bi nikoli izkusile snežink. Na prvi pogled zanimivo. Pa res drži?
No, odgovor ni preprost. In v resnici skriva precej več, kot se zdi na prvi pogled.
Kaj sploh pomeni “nikoli snežilo”?
Najprej: “nikoli” je huda beseda. Preveč huda. Ko govorimo o vremenu, je treba paziti – ker vreme preseneča.
Zemljevid, ki kroži po spletu, verjetno temelji na uradnih meritvah meteoroloških postaj – tistih, ki stojijo v mestih ali na ravnini. Ampak! To seveda ne pomeni, da v neki državi res nikoli ni padla snežinka.
Primer? Tanzanija. Na nizinah ni nobenega snega, jasno. A na vrhu Kilimandžara? Seveda – ledeniki, zmrzal in snežne padavine.
Zato je treba brati med vrsticami: gre za povprečne pogoje, ne za skrajnosti ali visoke vrhove.
Katere države torej spadajo med “nikoli zasnežene”?
Po podatkih iz virov, kot so WorldAtlas, The Travel in WOL News, gre v glavnem za tropske, nizinsko ležeče države. Temperature so tam visoke skoraj vse leto – 25, 30, 35 stopinj. In pod lediščem? Skoraj nikoli.
Primeri:
- Afrika: Gana, Benin, Togo, Kongo, Angola, Zambija…
- Azija: Tajska, Malezija, Singapur, Filipini, Bangladeš…
- Južna in Srednja Amerika: Honduras, Panama, Nikaragva, Surinam…
- Karibi in Oceanija: Jamajka, Fidži, Vanuatu, Samoa…
Ampak pazite: tudi tukaj so izjeme. V Maroku, Alžiriji in celo v Lesotu lahko občasno sneži – ampak le v gorah.
Ko pa sneg vendarle pride: izjemni primeri
Zanimivo je, da so tudi v “rumenih” državah skozi zgodovino zabeležili presenetljive primere snega ali zmrzali.
Recimo:
- Kairo (Egipt), 2013 – ljudje so poročali o snegu. A meteorologi pravijo, da je šlo za točo. (Fox Weather)
- New Delhi (Indija), 2006 – poročila o sneženju, v resnici pa zmrzal.
- Ain Sefra (Alžirija), 2018 in 2022 – dejansko sneg v Sahari. Vendar le za en dan ali dva.
Reuters je že leta 2007 opozoril, da izginjanje snega na Kilimandžaru ni neposredno povezano z globalnim segrevanjem, temveč z manj padavinami in sublimacijo – pojav, kjer led izhlapi, namesto da bi se stopil.
Kako je s podnebnimi spremembami?
Večina držav na seznamu leži med Rakovim in Kozorogovim povratnikom. Tropski pas torej. Tam je vlažno, vroče, padavin veliko – ampak ne v obliki snega.
A globalno segrevanje lahko spremeni tudi to. Ekstremni pojavi postajajo bolj pogosti. In čeprav je verjetnost snega na Fidžiju še vedno skoraj nič, tega ni več mogoče povsem izključiti.
Kilimanjarov ledenik se krči. Rwenzori v Ugandi tudi. Enako velja za vrhove v Andih in Himalaji. Ne zaradi turizma – ampak zaradi segrevanja, ki ogroža naravne vodne rezerve.
Ali zemljevid zavaja?
Odvisno, kako ga beremo. Če si mislite: “Aha, v teh državah sneg ni nikoli padel!”, potem ja – zavaja.
Ampak če berete kot: “Tukaj v mestih, na povprečnih višinah, standardno ni snega”, potem je kar blizu resnici.
Vseeno pa bi bilo bolj prav, da bi zemljevid imel dodano opombo – recimo: “na povprečnih nadmorskih višinah, brez izjem gorskih vrhov”.
Zakaj nas to sploh zanima?
Ker je to odlična vaja v kritičnem razmišljanju. Ne verjemi takoj zemljevidu na Facebooku. Preveri. Preberi med vrsticami.
In ker sneg ni samo romantika – je vir vode, je zaščita narave, je indikator podnebnih sprememb.
In ker Kilimandžaro – mogoče – čez 20 let ne bo več imel snega. Ne zato, ker “tam nikoli ne sneži”, ampak zato, ker tam vedno manj sneži.
Viri:
- WorldAtlas: https://www.worldatlas.com
Pripravil: N. Z.
