Obrezovanje sadnega drevja in obrezovanje dreves nasploh je pomembna naloga pri skrbi za naše zelene velikane. Tako kot ljudje se tudi rastline drugačejo odzivajo na pogoje in dejavnike, obenem pa zahtevajo tudi različne ravni skrbi. Tu je potrebno misliti tudi na obrezovanje dreves, ki je zelo pomembna naloga pri pravilni rasti in življenju vsakega drevesa. Kaj je potrebno vedeti pri obrezovanju dreves in kakšne razlike je potrebno upoštevati pri obrezovanju sadnega drevja? Več o tem smo že pisali tukaj.

Obrezovanje sadnega drevja je pomembna naloga, ki jo je vredno opravljati redno

Obrezovanje dreves mora biti vsakoletna naloga, saj se lahko s tem rutinsko zoperstavimo vsem poganjkom naproti. Če bomo to opravilo zamikali in zamikali, bodo na drevesu kmalu močne veje, ki bodo še kako otežile vsako nadaljnje obrezovanje dreves. V kolikor bomo drevesa obrezovali redno in s tem manjše posegali v samo rastlino, se bomo izmaknili večjim posegom in težavnosti. In kaj vse vpliva na obrezovanje dreves?

Med glavnimi dejavniki so vsekakor vrsta drevesa, starost, tip lesa in čas obrezovanja. Zraven lahko brez težav prištevamo tudi manjše dejavnike kot so oblika, postopki, orodje in podobno.

Obrezovanje dreves spodbudi njihovo rast in cvetenje, obenem pa poskrbi za hitrejši pretok rastlinskih sokov po rastlini. Poleg tega se s tem tudi podaljša življenjska doba rastline, kar bo dobro tudi za lastnike teh dreves.

Obrezovanje sadnega drevja v letnih časih

Pomlad in pozna zima sta letna časa, ki ju štejemo kar skupaj, predvsem v zadnjih nekaj letih. Gre za čas, ki bi mu lahko pripisali naziv pravega časa za obrezovanje dreves. Ker mraz ni več tako izrazit, ni strahu pred poškodbami poganjkov v obliki zamrzlin in posušenosti. Izjema so listavci in sadno drevje, saj se nekje med januarjem in marcem prične v njih nabirati večja količina rastlinskih sokov.

Pozna pomlad je čas, ko veliko dreves cveti in jih raje pustimo pri miru vse tja do konca maja.

Poletje je letni čas v katerem je obrezovanje dreves povsem neškodljivo, saj se rezna mesta hitro zacelijo in zasušijo, drevesne rane pa se hitro zaprejo. Med junijem in zadnjimi dnevi avgusta se prav tako ni potrebno ozirati na rastlinske sokove, ki so se že porazdelili po rastlini oziroma drevesu in že začeli upadati.

Jesen in zima sta časa, ki ju pri obrezovanju dreves štejemo kar skupaj. Med poznim septembrom in januarjem so drevesa, tako kot večina rastlin, v stanju mirovanja. V tem času ne razvijajo novih poganjkov in se ne debelijo, obenem pa ti meseci niso primerni za obrezovanje dreves. Rezna mesta bi se celila zelo počasi, same rane pa bi bile nagnjene k infekcijam in ostale brez zaščite pred mrazom. Strokovnjaki se strinjajo, da je lahko v teh časih možno obrezovati le tista najbolj žilava in trdoživa drevesa – jablana in gaber.

Obrezovanje sadnega drevja je še nekoliko bolj pomembno

Potrebno je vedeti, da bodo sadna drevesa rodila tudi brez posebnega obrezovanja in v slabih pogojih. A če jim ponudimo ustrezno nego in obrezovanje ter s tem nudimo odlične pogoje, bodo njihovi plodovi bolj kakovostni in v obilju. Posledično bo z obrezovanjem sadnih dreves blestelo tudi samo sadje, ki bo prave velikosti, prave oblike in pravega okusa.

Kako poteka obrezovanje sadnih dreves?

Obrezovanje dreves zahteva kar nekaj znanja, ki si ga je moč nabrati skozi izkušnje ali opazovanje mojstrov, ki to znajo. Za obrezovanje sadnega drevja boste potrebovali sadjarske žage in škarje, s katerimi boste pri mlajših drevesih odstranili poganjke, ki jih ne želite imeti. Glavni cilj obrezovanja sadnega drevja je usklajevanja rasti in rodnosti ter oblikovanje krošnje v obliko, kjer sonce prodira do popolnoma vseh plodov. Najlažje bo obrezovanje pri mladih drevesih in pri tistih starejših drevesih, kjer smo v preteklih letih obrezovanje tudi redno izvajali. Paziti moramo na to, da bodo rezi gladki in nikoli razcefrani, saj lahko tako pride do težav pri celjenju in možnosti nastanka infekcije.

Zelo pazljivi moramo biti pri starejših drevesih, kjer se je potrebno držati nekaterih nasvetov. Stare veje vedno režemo tik ob deblu oziroma glavni veji. Poleg tega pa zredčimo poganjke tako, da porežemo oziroma odstranimo tiste, ki niso najlepši in ne rastejo lepo. Vse to so stvari, ki se lahko pri poganjkih rešujejo že s prvimi leti rastočega drevesa. Z vsakim odloženim obrezovanjem bo zadeva težja in vse bolj zahtevna. Znalo se bo zgoditi, da bo zahtevala izkušenega mojstra.

Hitra pravila obrezovanja sadnega drevja

Vsako drevo je drugačno, kar pa ne pomeni, da nekatera pravila ne veljajo za vse vrste. Pri obrezovanju sadnega drevja se je pametno držati naslednjih pravil oziroma nasvetov. Pozorni bodite na mesto reza, njegovo smer in obseg le tega – vpliva na celjenje in preprečuje okužbe in infekcije. Tako mora biti velikost reza maksimalno osem centimetrov, režite pa povsem pri deblu ozitoma glavni veji. Upoštevajte čim bolj naravno obliko drevesa in krošnje, kjer je potrebno zadostiti taki obliki, da je izkoriščen celoten prostor za rast plodov.

Pri obrezovanju sadnega drevja ni pametno odstraniti več kot četrtine oziroma 25 odstotkov krošnje, saj lahko s tem resno oslabimo korenine in celo spodbudimo rast divjih poganjkov. Pri obrezovanju sadnega drevja preverite krošnjo pred samim posegom in si oglejte njeno obliko ter pot vej. Vedno najprej odrežite stare in polomljene veje. Sledijo veje, ki se med seboj močno dotikajo in tiste, ki motijo okolico (možnost rasti ob cesti ali na sosednjo posest).

Cena obrezovanja dreves v Sloveniji

Veliko storitvenih podjetij po Sloveniji ponuja tudi strokovno obrezovanje dreves. Cene se pri teh podjetjih začenjajo pri 50 evrih na drevo, ki ni višje od treh ali štirih metrov. Cena se nato povišuje z velikostjo drevesa in posledičnim številom le teh. Prav tako so cene različne glede na vrsto drevesa (iglavec, listavec), zahtevnost obrezovanja in nekatere druge dejavnike.

• Cena obrezovanja drevesa iglavec znaša od 50 do 250 evrov
• Cena obrezovanja drevesa listavec znaša od 70 do 300 evrov

Avtor: Žiga Kastelic, FOTO: pixabay.com

Obrezovanje-sadnega-drevja-izboljsa-kakovost-plodov-in-podaljsa-njihovo-zivljenjsko-dobo-1024×682-1

Obrezovanje-dreves-je-naloga-ki-jo-je-pametno-opravljati-redno-saj-si-jo-s-tem-tudi-olajsamo-1024×682-1

Obrezovanje-sadnega-drevja-naj-poteka-vsako-leto-in-na-visokem-nivoju-1024×529

Kurkuma je visoka rastlina, ki uspeva v Aziji in Srednji Ameriki. uživamo jo predvsem kot začimbo, ki je izdelana iz mletih korenin rastlin. S svojo izrazito rumeno barvo je navdihnila številne kulture, da jo uporabljajo kot barvilo. Cena kurkume se sicer razlikuje od ponudnika do ponudnika, vendar ne gre za drago živilo, zato si jo lahko z lahkoto privoščite.

Kurkuma – Uporaba v ajurvedski medicini

Mleta kurkuma je sicer tudi glavna sestavina curryja v prahu. Nekateri produkti, ki so izdelani iz kurkume, so tudi čaji, praški, ekstrakti in drugo. Aktivna sestavina kurkume je kurkumin. Ima močne biološke lastnosti. Kurkumo ne glede na ceno uporablja tudi ajurvedska medicina.

Gre za indijski tradicionalni način zdravljenja. Kurkuma je sicer primerna za zdravljenje različnih zdravstvenih težav. zdravi kronično bolečino in vnetja. Zaradi številnih pozitivih učinkov na zdravje jo je začela preučevati tudi zahodna medicina. Uporablja jo kot sredstvo za lajšanje bolečin in kot zdravilno sredstvo. Priporočajo jo tudi nekateri zdravniki – in sicer za lajšanje bolečin pri artritisu.

Kurkuma je cvetoča rastlina iz družine ingverjev. V kulinariki se uporabljajo njene korenine. Je trajnica, korenikasta, zelnata rastlina, ki izvira iz Indije in jugovzhodne Azije. Za uspevanje potrebuje temperaturo med 20 in 30 stopinj. Prav tako potrebuje precejšnjo količino padavin.

Korenike uporabljamo sveže ali kuhane v vodi in posušene. Nato jih zmeljemo v oranžno rumen prah. Ta se pogosto uporablja kot barvilo pa tudi aroma v azijski kuhinji.

Kurkuma – Ključna sestavina je kurkumin

Kurkumi daje rumeno barvo kurkumin. Prav ta sestavina je ključna, ko govorimo o njenih koristih za zdravje. Gre namreč za naraven antioksidant, ki ima protivnetne učinke. Te so povezane z upočasnitvijo staranja in nastankom Alzheimerjeve bolezni.

Ker se kurkuma v krvi obtok ne absorbira preveč dobro, jemanje curryja enkrat na mesec ne bo prineslo želenih protivnetnih in antioksidativnih koristi. Če želite telesu dati tolikšne količine kurkumina, da bo viden učinek na zdravje, je dobro, če posežete po dodatkih na osnovi kurkume.

Ugotovljeno je bilo, da se najbolje obnese kombinacija kurmune s črnim poprom. V črnem popru se namreč nahaja spojina, ki se imenuje piperin. Ta pomaga k temu, da je kurkuma bolj biološko uporabna. Omogoča telesu, da se kurkuma lažje absorbira v telo in s tem so zdravilni učinki tudi boljši.

Kurkuma – Pozitivni učinki

Ugotovljeno je bilo, da ima kurkuma nekatere pozitivne učinke na zdravje in da pomaga pri borbi z raznimi boleznimi in obolenji.

Dobra je za jetra in preprečuje raka

V zadnjem času se ugotavlja, da kurmuma vsebuje tudi antioksidante. Antioksidativni učinek naj bi bil celo tako močen, da lahko prepreči toksinom, da bi poškodovali vaša jetra. To je torej lahko rešitev za ljudi, ki morajo zaradi sladkorne bolezni jemati močna zdravila. Prav tako naj bi si s kurkumo lahko pomagali tisti, katerih jetra so že nekoliko prizadeta.

Kurkuma naj bi prav tako imela sposobnost, da zmanjša možnosti za nastanek raka. Nekatere študije kažejo, da naj bi učinkovito varovala pred rakom trebušne slinavke, rakom prostate in multiplim mielomom.

Protivnetni učinek

Kurkumo pogosto uporabljamo v boju proti vnetjem. Zasluga pri tem gre predvsem sestavini kurkumin. Skladno z neko študijo naj bi bila kurkuma kot protivnetno sredstvo celo bolj priporočljiva kot aspirin. Kurkuma lahko pomaga pri zdravljenju različnih kroničnih bolezni, kot so vnetne črevesne bolezni in artritis.

Proti obolenjem srca

Nekatere študije so pokazale, da lahko uživanje kurkume izboljša delovanje tanke membrane, ki pokriva notranjost srca in ožilja. Ta membrana igra ključno vlogo pri uravnavanju krvnega tlaka. Kurkumin lahko pripomore k zaščiti pred s starostjo povezano izgubo funkcije in zmanjša verjetnost za razvoj bolezni srca.

Izboljša prebavo

V curry se kurkumo dodaja zato, ker pripomore k temu, da je začimbna mešanica še okusnejša. Vendar ne le to. Kurmuma naj bi imela pomembno vlogo tudi pri prebavi hrane. Zaradi svojih antioksidativnih in protivnetnih lastnosti prispeva k zdravi prebavi.

V ajurvedski medicini se kurkuma uporablja tudi za zdravljenje prebavil. Tudi zahodna medicina čedalje bolj ugotavlja, da lahko kurkuma pomaga pri vnetjih črevesja.

Negativni učinki kurkume

Kurkuma pa naj ne bi imela zgolj pozitivnih učinkov, ampak tudi negativne.

Vznemirja želodec

lahko vznemirja želodec. Tista sredstva v kurkumi, ki sicer podpirajo zdravje prebavil, lahko povzročijo tudi draženje. To velja predvsem v primerih, ko s količino zaužite kumine pretiravate. V neki raziskavi so udeleženci jemali kurkumo, da bi z njo pozdravili raka, vendar so morali tako zdravljenje opustiti. Njihova prebava je bila namreč precej prizadeta. Učinek kurkume je namreč tak, da spodbuja želodec k proizvodnji večje količine želodčne kisline. Nekaterim lahko torej jemanje kurkume pomaga, spet drugim škoduje.

Redčenje krvi

Če uživate kurkumo, lahko pride tudi do redčenja krvi. Znanstveniki si niso povsem enotni, zakaj do tega pride. Uživanje kurkume torej ni priporočljivo za ljudi, ki jemljejo zdravila za redčenje krvi oziroma jo lahko uživajo v minimalnih količinah.

Povzeli bi torej lahko, da vključitev kurkume v prehrano lahko koristi vašemu zdravju. Ta začimba namreč podpira delovanje imunskega sistema, pomaga lajšati bolečine in pomaga pri prebavi. Vendar pa zaradi nekaterih neželenih učinkov uživanje kurkume ni priporočljivo za nekatere. Na splošno je bolje, da je ne uživate v prevelikih količinah.

Če nameravate kurkumo vključiti v vaš proces zdravljenja katere od bolezni, se je seveda pred tem priporočljivo posvetovati z zdravnikom. Ta vam bo lahko svetoval, če bi bil to za vas ustrezen način zdravljenja.

Cena kurmume variira od ponudnika do ponudnika. Veliko je odvisno tudi od tega, v kateri obliki jo kupimo. Za sprejemljivo ceno lahko kupimo tudi prehransko dopolnilo, ki vsebuje spekter antioksidantov in najpomembnejšo sestavino – kurkumin. Običajno se v takem prehranskem dopolnilu nahaja korenina kurkume in ekstrat črnega popra (ki izboljša njen učinek). Kupite lahko tudi kurkumo v prahu ali kot celo rastlino. Odvisno od vaših želj in potreb.

Kurkuma je torej lahko učinkovito zdravilo pri najrazličnejših težavah, vendar pa bodite previdni, da je ne boste zaužili v prevelikih količinah ali v primeru, če bi lahko vplivala na poslabšanje katerega od vaših zdravstvenih stanj.

NaDlani.si, Vir slik: Pixabay

kurkuma-prikazna

kurkuma-por

kurkuma-zdravje

Bananin kruh se v zadnjih letih uvršča vedno višje na lestvici najbolj priljubljenih doma pripravljenih obrokov. Postal je prava stalnica v slovenskih kuhinjah, še posebej od obdobja pandemije, ko smo vsi več časa preživljali doma. V tistem času so številni začeli pripravljati jedi, ki jih prej še niso poskusili, med njimi pa je veliko posameznikov prvič speklo svoj domači kruh.

Zaprtje trgovin nam je med karanteno otežilo marsikatero navado, hkrati pa poskrbelo, da smo se priučili kakšne nove. Tako je v marsikateri kuhinji dišalo po domačih dobrotah, kuharija je postajala vedno bolj priljubljena tudi pri mladih. Ker pa je peka kruha vseeno dokaj zahtevna stvar, se je marsikdo raje posluževal peke lažjih različic, kot je na primer bananin kruh.

Poleg tega, da je bananin kruh znan kot nekakšen moderen oz. sodoben zajtrk, ki je hkrati še zelo okusen in enostaven za pripravo, pa je takšna vrsta kruha predvsem veliko bolj zdrava kot tista klasična pšenična verzija. Vse, kar potrebujemo, je zgolj peščica zdravih sestavin, par minut dela in še dodatnih 10 minut peke, kot rezultat pa bo doma zadišal zdrav, okusen in izredno priljubljen bananin kruh.

Zato je bananin kruh bolj zdrav od klasičnih različic

Ta pekovski izdelek je lahko prava vitaminska bomba ali živilo za krepitev zdravja. Številni pakirani in pekovski kruhi imajo običajno veliko kalorij, sladkorja in maščob. Vendar pa so možnosti bolj zdravega kruha v porastu, saj se podjetja in peki vedno bolj zavedajo želje po lažjem, bolj hranljivem bananinem kruhu.

Priprava svojega kruha doma je idealen način za nadzor sestavin za zdrav in okusen izdelek, v katerem lahko uživamo vsak dan. Prvi pogoj za pripravo oz. uživanje bolj zdrave različice kruha je ta, da rafinirano belo moko zamenjamo za polnozrnato različico. Rafinirana moka ima malo hranilne vrednosti, saj so ji odvzeti otrobi in kalčki, kar vodi do izgube bistvenih vitaminov, mineralov in vlaknin.

Ker polnozrnata moka ohrani vse plasti zrna, je vir vitaminov in mineralov, vključno z vitaminom B-6 in magnezijem za proizvodnjo energije. Polnozrnat bananin kruh je tudi vir vlaknin, ki pomagajo pri dobri prebavi in ​​povečujejo sitost. Bananin kruh ponuja tudi zdrave nenasičene maščobe s sestavinami, kot so oreščki in oljčno olje.

Banane so glavna zvezda bananinega kruha, saj mu dajejo naravno sladek okus in aromo. Rumeni sadeži so vir ogljikovih hidratov, bistvenega hranila, ki se uporablja kot gorivo za duševne in fizične procese. Po mnenju strokovnjakov lahko banane pomagajo zmanjšati tveganje za nastanek raka, znižati krvni tlak in izboljšati zdravje prebave. To je posledica visoke vsebnosti vitaminov, vključno z vitaminoma A in C.

Čeprav ima bananin kruh veliko ogljikovih hidratov, je s pravimi sestavinami lahko tudi vir beljakovin. Beljakovine so bistveno hranilo, potrebno za rast, obnovo in okrevanje mišic. Pomaga tudi stabilizirati raven sladkorja v krvi in ​​poteši velik apetit, s tem pa prepreči, da ne bi pojedli cele štruce kruha, kot se to rado zgodi pri mehkih belih štrucah.

Preprosti recepti za pripravo bananinega kruha

Znano je, da za pripravo domačega bananinega kruha še posebej prav pridejo stare, mehke in čim bolj zrele banane. Te so seveda skupne vsem možnim receptom za pripravo bananinega kruha, katerih je na trgu in na spletu seveda nešteto. Nekatere različice ponujajo res zdrave izdelke, saj pri njih v pripravo ne vključimo čisto nič moke.

Za pripravo bananinega kruha potrebujemo naslednje sestavine:

• 4 jajca
• Ena merica sladkorja
• 90 gramov stopljenega masla
• 4 zrele banane
• 2 merici pirine moke (oz. moko po lastni izbiri)
• 2 čajni žlički sode bikarbone

Banane zmečkamo in jim dodamo jajca, sladkor in maslo. V drugi posodi zmešamo vse suhe sestavine, torej poljubno izbrano moko in sodo bikarbono (namesto nje lahko uporabimo tudi pecilni prašek), potem pa vse skupaj z mokrimi sestavinami dobro premešamo v večji posodi, da dobimo homogeno zmes.

Zgoraj omenjene sestavine so seveda najbolj osnovne za pripravo domačega bananinega kruha. Tem lahko poljubno dodamo razne druge sestavine, kot so na primer cimet, čokoladne kapljice, suho ali sveže sadje, vanilin ekstrakt ali jogurt. Vse skupaj dobro premešamo in pečemo v namaščenem pekaču od 20 do 25 minut na 180 stopinj Celzija.

Za vegansko različico bananinega kruha lahko namesto moke uporabimo kokosovo moko, mlete mandlje, orehe ali bučna semena, kot vezivo pa je najbolj uporabiti kar pol decilitra olivnega olja. Sladkor lahko zamenjamo z bolj zdravo različico eritritola, zmes pa pred peko poskusimo in po potrebi še solimo.

Pripravil: NaDlani.si; Foto: Pixabay

bananin-kruh-zajtrk

bananin-kruh-prednosti

bananin-kruh-banane

bananin-kruh_prikazna-960×640

Pad Thai, poln harmonične kombinacije pikantnega tamarinda, pikantne ribje omake in občutljivega ravnovesja sladkih in pikantnih podtonov, ponuja čudovito fuzijo riževih rezancev, sočnih beljakovin in sveže zelenjave. Ne glede na to, ali imate raje tradicionalne kozice, tofu za vegetarijanski pridih ali fuzijo okusov, ki navduši vaše brbončice, se pripravite na prevoz na živahne ulice Tajske z vsakim zalogajem te neustavljive kulinarične mojstrovine. Več okusne tajske hrane lahko najdete tukaj.

Pad Thai in njegove osnovne sestavine

Pad Thai je priljubljena in okusna jed iz tajske kuhinje. V osnovi je jed iz ocvrtih rezancev, običajno pripravljena iz riževih rezancev, jajc, tofuja ali kozic, fižolovih kalčkov in kombinacije različnih sestavin in začimb. Jed pa je znana po svoji živahni kombinaciji sladkih, kislih in slanih okusov.

Ključne sestavine Pad Thai so:

• Riževi rezanci: Tanki, ploščati riževi rezanci so glavna sestavina Pad Thai. Pred praženjem jih namočimo v vodi, da se zmehčajo.
• Meso oziroma beljakovine: Izbira beljakovin je lahko različna, vendar običajne možnosti vključujejo tofu, kozice, piščanca ali kombinacijo teh. Beljakovine se običajno kuhajo skupaj z rezanci in drugimi sestavinami.
• Jajca: Stepena jajca umešamo in primešamo k rezancem, kar jedi doda teksturo in okus.
• Fižolovi kalčki: Fižolovi kalčki so pogosta zelenjava, ki se uporablja v Pad Thaiju. Jedem dodajo osvežilen hrust.
• Arašidi: Zdrobljeni ali sesekljani arašidi so potreseni po vrhu Pad Thai, kar zagotavlja prijeten okus po oreščkih in hrustljavost.
• Tamarindova omaka: Tamarindina pasta ali omaka je ključni element Pad Thaija. Jedi daje značilen sladek in pikanten okus.
• Ribja omaka: ribja omaka, pogosta sestavina tajske kuhinje, se uporablja za izboljšanje pikantnega umami okusa jedi.
• Limeta: na koncu se pogosto doda kanček limetinega soka, da uravnovesijo okuse in poskrbijo za pridih svežine.

Dodatne sestavine in okraski lahko vključujejo česen, šalotko, mlado čebulo, koriander, kosmiče rdečega čilija in različne omake, kot so sojina omaka, palmov sladkor ali kis, odvisno od osebnih želja in regionalnih različic. Pad Thai je običajno postrežen z rezinami limete in včasih okrašen s svežimi zelišči ali dodatnimi zdrobljenimi arašidi. Je vsestranska jed, ki jo je mogoče prilagoditi različnim prehranskim in okusnim željam, zaradi česar je priljubljena tako na Tajskem kot po svetu.

Recept za klasični pad thai

V nadaljevanju najdete recept za klasični pad thai, ki navdušuje milijone po celem svetu.

Za pripravo klasičnega pad thaia boste potrebovali:

• 250 gramov posušenih riževih rezancev
• 2 žlici rastlinskega olja
• 2 stroka česna, nasekljana
• 250 gramov olupljenih in razrezanih kozic (ali beljakovin po vaši izbiri)
• 2 jajci, rahlo stepeni
• 2 skodelici fižolovih kalčkov
• 3 zelene čebule, narezane na rezine
• 1/4 skodelice zdrobljenih arašidov
• Rezine limete, za serviranje
• Svež koriander, za okras

Za omako boste potrebovali:

• 3 žlice tamarind paste
• 2 žlici ribje omake
• 2 žlici sojine omake
• 2 žlici rjavega sladkorja
• 1/2 čajne žličke čilija v prahu (prilagodite okusu)

Navodila za pripravo pad thaia:

Riževe rezance namočite v skledo tople vode za približno 20-30 minut, dokler ne postanejo mehki in prožni. Odcedimo in odstavimo.

V majhni skledi zmešajte tamarindovo pasto, ribjo omako, sojino omako, rjavi sladkor in čili v prahu, da naredite omako. Prilagodite okuse svojim željam tako, da po želji dodate več sladkorja, ribje omake ali čilija v prahu. V veliki ponvi ali voku segrejte rastlinsko olje na srednje močnem ognju. Dodamo sesekljan česen in pražimo približno 30 sekund, da zadiši.

Dodajte kozice (ali beljakovine po vaši izbiri) v ponev in kuhajte, dokler ne postanejo rožnate in so kuhane. Kozico potisnemo na eno stran ponve. Na drugo stran ponve vlijte rahlo stepena jajca in jih stepamo, dokler se ravno ne strdijo. Zmešajte kozico in jajca.

V ponev dodajte namočene in odcejene riževe rezance, nato pa pripravljeno omako. Vse skupaj premešajte s kleščami ali lopatkami, tako da so rezanci enakomerno prevlečeni z omako.

Primešajte fižolove kalčke in narezano zeleno čebulo. Nadaljujte s kuhanjem še 2-3 minute, dokler kalčki fižola rahlo ovenejo. Odstranite ponev z ognja. Pad Thai postrezite vroč, okrašen z zdrobljenimi arašidi, svežim koriandrom in rezinami limete ob strani, da jih stisnete čez jed.

Uživajte v klasičnih okusih Pad Thai, ko uživate v vsakem grižljaju nežnih rezancev, sočnih kozic in čudovitem prepletanju slanih, pikantnih in sladkih okusov. Več si poglejte v tem videoposnetku.

Recept za pad thai malo drugače

V nadaljevanju najdete nekoliko drugačen recept za pad thai, ki pa ni vesoljna leta oddaljen od pristnega originala.

Sestavine, ki jih boste potrebovali za pripravo jedi:

• 250 gramov posušenih riževih rezancev
• 2 žlici rastlinskega olja
• 2 stroka česna, nasekljana
• 250 gramov piščančjih prsi, narezanih na tanke rezine (ali nadomestite s tofujem za vegetarijansko možnost)
• 2 jajci, rahlo stepeni
• 1 skodelica fižolovih kalčkov
• 1 rdeča paprika, narezana na tanke rezine
• 3 zelene čebule, narezane na rezine
• 1/4 skodelice sesekljanih praženih arašidov
• Rezine limete, za serviranje
• Svež koriander, za okras

Za omako boste potrebovali:

• 3 žlice tamarind paste
• 2 žlici ribje omake (ali sojine omake za vegetarijansko možnost)
• 2 žlici arašidovega masla
• 2 žlici rjavega sladkorja
• 1/2 čajne žličke čilijevih kosmičev (prilagodite okusu)

Navodila za pripravo jedi:

Riževe rezance namočite v skledo tople vode za približno 20-30 minut, dokler ne postanejo mehki in prožni. Odcedite in odstavite. V majhni skledi zmešajte tamarindovo pasto, ribjo omako (ali sojino omako), arašidovo maslo, rjavi sladkor in čilijeve kosmiče, da naredite omako. Okuse prilagodite svojim željam, tako da po želji dodate več sladkorja ali čilijevih kosmičev.

V veliki ponvi ali voku segrejte rastlinsko olje na srednje močnem ognju. Dodamo sesekljan česen in pražimo približno 30 sekund, da zadiši.

Dodajte piščanca (ali tofu) v ponev in kuhajte, dokler ni več rožnat in kuhan. Piščanca potisnite na eno stran ponve. Na drugo stran ponve vlijte rahlo stepena jajca in jih stepajte, dokler se ravno ne strdijo. Zmešajte piščanca in jajca.

V ponev dodajte namočene in odcejene riževe rezance, nato pa pripravljeno omako. Vse skupaj premešajte s kleščami ali lopatkami, tako da so rezanci enakomerno prevlečeni z omako. Vmešajte fižolove kalčke, narezano rdečo papriko in zeleno čebulo. Nadaljujte s kuhanjem še 2-3 minute, dokler se zelenjava rahlo ne zmehča. Odstranite ponev z ognja.

Arašidov Pad Thai postrezite vroče, okrašeno s sesekljanimi praženimi arašidi, svežim koriandrom in rezinami limete ob strani, da jih stisnete čez jed. Prepustite se čudoviti kombinaciji okusov in tekstur v tem tajskem receptu za arašidovo blazinico. Kremno arašidovo maslo doda jedi bogato in oreščkovo razsežnost, medtem ko živahna zelenjava in mehak piščanec (ali tofu) ustvarita zadovoljiv obrok, ob katerem boste hrepeneli po še.

pad-thai-malo-drugace

pad-thai-priprava

Pad-thai-recepti-ki-bodo-navdusili-960×640

Sestavine-za-pad-thai-1024×682-1

Za-pad-thai-lahko-uporabite-razlicne-beljakovine-kot-so-piscancje-meso-ribje-mesto-tofu-in-drugo-1024×682-1

Avtor: Žiga Kastelic, FOTO: pixabay.com

Bard je klepetalni robot (chatbot) z umetno inteligenco, ki je bil razvit s strani podjetja Google za simulacijo človeških pogovorov z uporabo obdelave naravnega jezika in strojnega učenja. Postavite mu lahko poljubno vprašanje, dokler s tem ne kršite pravil glede vsebine, in Bard vam bo zagotovil odgovor. Obstaja možnost, da se Bard vgradi tudi v različne spletne strani, platforme ali aplikacije za boljšo uporabniško izkušnjo. Čeprav uradno še ni nadomestil Pomočnika Google (Google Assistant), trenutno Bard velja za bistveno močnejšega asistenta z umetno inteligenco. Kot večina klepetalnih robotov z umetno inteligenco lahko tudi Bard kodira, rešuje matematične probleme in pomaga pri ustvarjanju kreativnih vsebin.

Kako deluje Google Bard?

Prvotna različica Barda je uporabljala model LaMDA. Ta model je zahteval manj računalniške moči in bil dostopen več uporabnikom. Sedaj Bard temelji na izboljšanem modelu PaLM 2, lansiranem konec leta 2022. Ta model omogoča tudi vključevanje fotografij v odgovore na vprašanja uporabnikov.

Model LaMDA je bil prvič napovedan na dogodku Google I/O leta 2021, vendar je ostal le prototip in ni bil javno predstavljen. Konec leta 2022 je ChatGPT postal viralna senzacija, kar je pri Googlu vzbudilo skrb zaradi potencialne grožnje njihovemu iskalniku. Kot odgovor na to je bil razvit Bard, da bi neposredno konkuriral vzponu ChatGPT-ja podjetja OpenAI.

Google Bard je bil prvič napovedan februarja 2023 in izdan marca 2023. Sprva je bil dostopen le omejenemu številu uporabnikov v ZDA in Združenem kraljestvu. Na dogodku Google I/O 2023 je Google oznanil, da je Bard zdaj dostopen vsem, vključno s Slovenijo. Podpira japonski in korejski jezik, kmalu pa še 40 drugih jezikov. Bard je še vedno eksperimentalni klepetalni robot, vendar je zdaj široko dostopen po vsem svetu.

Kako uporabljati Google Bard?

Če želite uporabljati Google Bard, preprosto obiščite bard.google.com. Kot pri vseh Googlovih storitvah se morate prijaviti s svojim Google računom in sprejeti pogoje za uporabo. Vsi uporabniki Barda morajo biti polnoletni. Podobno kot pri ChatGPT-ju je tudi pri Bardu na voljo prazno polje, kamor vpišete svoje vprašanje in Bard vam bo podal odgovor. Ko odprete spletno stran, vam bo Google ponudil tudi nekaj idej in predlogov, kako začeti pogovor z Bardom, če niste prepričani.

Poleg osnov ima Google Bard nekaj pomembnih funkcij, ki ga razlikujejo od drugih klepetalnih robotov. Vsakič, ko prejmete odgovor, vam ponudi dva dodatna alternativna odgovora na isto vprašanje. Če na primer vprašate za recept za določeno jed, boste tako dobili tri različice, ki pa so si med seboj vseeno precej podobne.

Vsi vaši pogovori z Bardom se zbirajo v enem oknu, ki se izbriše, če ga zaprete. Če želite Bardov odgovor shraniti, Google omogoča, da ga izvozite neposredno v Gmail ali Google Docs. Če uporabljate Bard za kodiranje, lahko podatke izvozite tudi v Replit. Samo kliknite ikono za skupno rabo pod odgovorom Barda in izberite mesto, kamor želite izvoziti vsebino. Za navodila, kako tega uporabljati, pa si lahko pogledate ta videoposnetek.

Bard ponuja ogromno različnih možnosti za uporabo. Je odlično orodje za pomoč pri ustvarjanju kreativnih del, načrtovanju, pisanju, kodiranju, iskanju idej. Ljudje po vsem svetu ga uporabljajo za pisanje esejev, člankov in e-mailov, načrtovanje potovanj, pomoč v službi in pa tudi za ustvarjanje umetniških besedil. Pri tem je pomembno, da se zavedate, da ni priporočljivo uporabiti originalnega besedila, ki vam ga ponudi Bard, kot končni izdelek. Klepetalni robot je namenjen le za pomoč pri ustvarjanju, ne pa da ustvarja namesto vas. 

Za kaj se uporablja Google AI?

Kakšne so omejitve in zadržki glede Googlove umetne inteligence?

Za razliko od osnovnega ChatGPT-ja ima Google Bard dostop do celotnega interneta. To pomeni, da lahko navede aktualne dogodke in svoje odgovore umesti v aktualen kontekst. To pa vseeno ne zagotavlja, da so njegove informacije 100 % točne. Kot priznava Google, lahko Bard podaja tudi napačne informacije, kar se je pokazalo že med prvo predstavitvijo.

Ko je bil prvič napovedan 6. februarja 2023, je Bard naredil ogromno napako pri odgovoru na vprašanje o odkritjih vesoljskega teleskopa James Webb. Eden izmed odgovorov, ki jih je ponudil Bard, je bil napačen, saj je trdil, da je teleskop James Webb prvi posnel sliko planeta izven našega osončja, kar se je dejansko zgodilo že mnogo let prej s pomočjo VLT-ja (Very Large Telescope). To, da je Bard podal napačno informacijo s tako samozavestjo, je sprožilo hude kritike, cene Googlovih delnic pa so padle za okoli 9 odstotkov.

Druga Bardova omejitev, ki zmoti marsikaterega uporabnika, pa je nezmožnost shranjevanja zgodovine pogovorov. Lahko jih sicer izvozite, ne shranjujejo pa se sami od sebe.

Je Bard brezplačen?

Uporaba Barda je trenutno brezplačna, prav tako ni namigov, da bi Google nameraval v prihodnosti zaračunovati to storitev. Do sedaj Google nima zgodovine zaračunavanja za uporabo svojih storitev, tako da zaenkrat kaže, da bo Bard brezplačen tudi, če bo vgrajen v Googlov iskalnik.

Primerjava Google Bard proti ChatGPT

Tako Bard kot ChatGPT sta klepetalna robota z umetno inteligenco, zasnovana za interakcijo z uporabniki s pomočjo modelov naravnega jezika in strojnega učenja. Oba uporabljata velik jezikovni model (LLM), model strojnega učenja za ustvarjanje besedil v pogovornem slogu.

Osnovna različica ChatGPT-ja temelji na podatkih, ki so bili večinoma zbrani do leta 2021, zato do novejših informacij ne more dostopati, medtem ko ima Google Bard potencial za uporabo najnovejših informacij za svoje odgovore, ki jih lahko svobodno išče po spletu. Ker je neposredno povezan z internetom, lahko celo kliknete gumb “Google it” za povezana iskanja.

To je ena od glavnih prednosti Barda v primerjavi z ChatGPT-jem. Kljub temu pa to ne pomeni, da so vse informacije, ki vam jih poda Bard, resnične. Če želite naprednejšo različico ChatGPT-ja, ki dostopa tudi do informacij po letu 2021, je le-ta plačljiva, medtem ko je uporaba Barda brezplačna. Več o ChatGPT pa smo pisali tukaj.

ChatGPT ima velik poudarek na vprašanjih in odgovorih v naravnem jeziku, še posebej je dober pri ustvarjanju kreativnih besedil. OpenAI je tudi seznanjen z možnostjo plagiatorstva pri uporabi ChatGPT-ja in ponuja orodje za zaznavanje plagiatorstva, namenjeno izobraževalnim ustanovam, da lahko nadzirajo delo študentov, ki umetno inteligenco uporabljajo za svoje izdelke.

Nudi tudi možnost shranjevanja zgodovine pogovorov, ki so organizirani v stranski vrstici, Bard pa lahko zgodovino pogovorov le izvozi, sicer se izbriše. Google AI je ob svojem izidu prejela kar nekaj hladnih odzivov, poleg tega pa je imela do nedavnega še omejen dostop. Googlovi razvijalci nenehno iščejo izboljšave, priljubljenost uporabe Barda se sedaj širi, kljub temu pa ChatGPT zaenkrat ostaja bolj napredno in priljubljeno orodje z umetno inteligenco.

Alternative

Klepetalni roboti z umetno inteligenco so že dolgo prisotni, le da v manj vsestranskih oblikah. Med neposredno konkurenco Bardu se poleg ChatGPT-ja znajdejo tudi:

• Microsoft Bing
• ChatSonic
• Jasper Chat
• YouChat
• NeevaAI

Varna uporaba Googlove umetne inteligence

Google Bard je bil tako kot drugi klepetalni roboti z umetno inteligenco zasnovan predvsem zato, da lahko pomaga in izboljšuje kakovost življenja. Žal pa skoraj vsaka tehnološka novost s seboj prinese tudi nekaj tveganj in groženj. Pomembno je, da pred uporabo natančno preberete pogoje, umetno inteligenco pa uporabljate odgovorno v skladu z vsemi pravili in se izogibate kakršnemukoli deljenju osebnih informacij.

Pripravil: NaDlani.si; Foto: Pexels, Unsplash, YouTube

google-bard-free

chatgpt-bard

bard-prikazna-960×640

google-bard

google-ai-bard

Oktoberfest je eden največjih pivskih festivalov na svetu. Vsako leto se milijoni ljudi, željnih piva in zabave, odpravijo v znamenite šotore s pivom in bavarskimi specialitetami v Münchnu, da bi praznovali, se družili in se veselili. Medtem ko je bil včasih primarno namenjen čaščenju bavarske kulture in dediščine, se Oktoberfesta danes množično udeležujejo ljudje z vsega sveta predvsem zato, da bi se zabavali in uživali tradicionalno pivo ter klobase.

Udeleženci na Oktoberfestu vsako leto spijejo približno šest milijonov litrov piva. Na voljo je preizkušanje različnih vrst piva, ljudje se preoblečejo v tradicionalne bavarske noše, plešejo in se zabavajo ob ljudski glasbi. Več o tem smo že pisali tukaj.

Kdaj je bil prvi Oktoberfest?

Prvi Oktoberfest se je odvijal od 17. oktobra 1810 v čast poroki bavarskega prestolonaslednika Ludwiga in princese Tereze Saksonske, prostor, kjer se danes odvija fetsival, se zato še vedno imenuje Terezine poljane. Istočasno je šlo na prvem Oktoberfestu tudi za priložnost čaščenja novo nastale kraljevine Bavarske.

Na dogodku so se odvijale razne igre, predvsem konjske dirke, ki so bile posebej priljubljena tradicija v Munchnu. Poročno slovesnost so obeležili tudi z večdnevnim pitjem in pojedino. Čeprav večina elementov sodobnega Oktoberfesta takrat še ni bila del dogodka – stojnice s pivom so se pojavile leta 1815 – je dogodek že takrat veljal za odmeven uspeh. Legenda pravi, da je eden od članov narodne garde nato prišel na idejo, da bi od takrat naprej prirejali podoben festival, ki bi se ga lahko udeležili tudi običajni ljudje.

Bavarski prebivalci so želeli vedno več, vendar brez kraljeve poroke, ki bi pokrila stroške, načrtovanje tako velikega dogodka ni bilo izvedljivo. Naslednje leto je to nalogo prevzelo Bavarsko kmetijsko združenje. Poleg konjskih dirk so organizirali tudi tržnice s kravami in razstave nagrajenih živali, podobne modernim sejmom. V naslednjih desetletjih se je začel oblikovati sodoben Oktoberfest, ki so mu bile dodane stojnice s pivom, panoramska kolesa, gugalnice, tobogani, razna športna tekmovanja in igre. Že leta 1835 so se glede na zapise zgodovinarja Jeffreya Gaaba udeleženci odžejali s 250.000 litri piva, leta 1895 pa so začeli graditi začasne pivnice, ki so sprejemale obiskovalce. Kdaj bo naslednji, pa si lahko pogledate tukaj.

Zakaj se festival praznuje v septembru?

Zanimivo je, da se že več let Oktoberfest zmeraj praznuje v septembru in se nadaljuje v začetek oktobra. Marsikdo se vpraša, zakaj, ko pa že samo ime namiguje, da bi moral biti festival umeščen v oktober. Odgovor je preprost: vreme. Že leta 1828 so se obiskovalci festivala začeli pritoževati nad muhastim oktobrskim vremenom na Bavarskem, piše Moses Wolff v svojem vodniku po Oktoberfestu Meet Me in Munich.

Pritiskali so, da bi praznovanje premaknili na drug del leta, za katerega je značilno lepše vreme, vendar na začetku neuspešno. Šele v 90. letih 19. stoletja so se mestni uradniki začeli odzivati na te zahteve in občasno premaknili datum festivala. V zadnjih letih se Oktoberfest skoraj vedno konča prvo nedeljo v oktobru.

Kako se danes praznuje Oktoberfest?

Današnji Oktoberfest se precej razlikuje od praznovanj iz začetka 19. stoletja. Na primer konjske dirke dolgo niso več del dogodka, količina zaužitega piva se je znatno povečala skupaj s številom obiskovalcev – od 1,5 milijona litrov piva leta 1950 do štirih milijonov litrov leta 1970 in nato šestih milijonov litrov od 90. let naprej.

Na festivalu je postavljenih veliko šotorov, kjer točijo pivo, predvajajo živahno glasbo in nudijo dolge vrste miz in klopi, kjer se obiskovalci družijo. Obiščete lahko tudi ogromno stojnic s tradicionalno nemško kulinariko. Na voljo je več vrst piva, najbolj znane so posebne vrste, ki se zvarijo marca, čez poletje fermentirajo, septembra v času festivala pa so pripravljena za uživanje.

Oktoberfest je bil v preteklosti regionalni festival, ki izvira iz jugovzhodne Nemčije, zato ga nikoli niso praznovali vsi Nemci. Danes pa Oktoberfest ni le več izključno lokalni dogodek, ampak je postal globalen. Navdušenci ne prihajajo le v Munchen, da bi praznovali, temveč razne skupnosti v različnih državah po svetu zdaj organizirajo tudi lastna praznovanja Oktoberfesta.

Čeprav sodobni festival komajda spominja na svoje skromne začetke, so začetne tradicije na nek način še vedno žive. Festival izraža bavarske tradicije, raznolikost in občutek za skupnost, ki so se razvijali in oblikovali v zadnjih dveh stoletjih. V središču praznovanja je globoko zakoreninjena strast do življenja in druženja z družino ter prijatelji.

Ohranjanje tradicije na Oktoberfestu

Bavarske tradicije so še vedno vidne v veliko vidikih praznovanja; od kulinarike do žive zabave. Obiskovalci se pogosto oblečejo v tradicionalno nošo; moški nosijo hlačne naramnice, ženske pa pisane večplastne obleke.

Na Oktoberfestu boste našli tradicionalne kulinarične specialitete:

• Hendl (cel pečen piščanec)
• Blaukohl (zelje z jabolki)
• Dampfnudeln (cmoki)
• Kaiserschmarrn (palačinke z rozinami).

Festival ponuja tudi tradicionalen koncert pihalnega orkestra na drugo nedeljo prireditve. Skupine iz vseh šotorov se zberejo pri Bavarskem kipu in izvajajo koncert pod vodstvom župana Münchna. Slišali boste moderne in tradicionalne pesmi, videti pa je mogoče tudi številne znane osebnosti. Na koncu koncerta se v nebo izpusti na stotine balonov.

Na zadnji dan Oktoberfesta poteka tradicionalni »pozdrav iz topa« (Böllerschießen). Opoldne se člani strelskega kluba zberejo pri Bavarskem kipu in s streljanjem naznanijo konec praznovanja.

Sodobni nemški Oktoberfest torej ohranja stare tradicije, hkrati pa sprejema nove. Na primer glasba, ki se predvaja na Oktoberfestu, je mešanica starega in novega. Poleg tradicionalne pihalne glasbe je možno slišati tudi nemške uspešnice in svetovno znano glasbo, ki vam bo pričarala posebno vzdušje.

Oktoberfest 2023

Oktoberfest letos poteka od 16. septembra do 3. oktobra. Festival je prvi dan ob 12. uri z odprtjem prvega soda piva slovesno otvoril župan Munchna, Dieter Reiter. Vstop v šotore je tudi letos brezplačen, seveda pa je pomembno računati na gnečo in vzeti v zakup, da morda ne boste dobili proste mize. Predvsem ob vikendih se vijejo dolge vrste za vstop, najmanj ljudi pa je med tednom čim bolj zgodaj.

Cene piva so letos na Oktoberfestu v povprečju višje za več kot 6 odstotka. Za litrski vrč obiskovalci odštejejo od 13 do 15 evrov, dražje so tudi brezalkoholne pijače,  prvič pa so na voljo pitniki, kjer si je možno brezplačno natočiti vodo.

Nekaj zanimivosti o bavarskem festivalu:

• Domačini festivalu redko rečejo Oktoberfest, ampak pogosteje Wiesen ali Wiesn’ (ime izhaja iz območja Theresienwiesen, kjer se dogodek odvija).
• Če je pentlja na predpasniku ženske bavarske noše na desni strani, pomeni, da je ženska poročena, če je na levi, pa pomeni, da je samska.
• Na Oktoberfestu se prodaja samo pivo iz Munchna, ki ima več odstotkov alkohola kot običajna piva.
• Vsako leto se v »izgubljeno/najdeno« znajde več kot 4000 predmetov udeležencev, med drugim tudi invalidski vozički in poročni prstani.
• Postavljen je tudi »vinski šotor«, kjer točijo vino in šampanjec.
• Okoli 600-800 udeležencev vsako leto utrpi zastrupitev z alkoholom, zato previdnost in odgovorno ravnanje z alkoholom nista odveč.
• V preteklosti je bil Oktoberfest preklican le 26-krat, predvsem zaradi različnih epidemij kolere, obeh svetovnih vojn in nazadnje pandemije covida-19.

Pripravil: NaDlani.si; Foto: Pixabay, Pexels

oktoberfest-pihala

oktoberfest-pivo

oktoberfest-prikazna-960×640

oktoberfest-vrtiljak

oktoberfest

Davek na nepremičnine je temeljni del davčnega sistema v številnih državah po svetu. V Sloveniji so omenjeni davki pomemben del davčnega sistema in imajo ključno vlogo pri financiranju lokalnih storitev ter razvoja slovenske infrastrukture. Obdavčitev praviloma občutijo lastniki nepremičnin, ki so davek dolžni plačati državi.

Višina davka je odvisna predvsem od dveh kriterijev – vrednosti in vrste nepremičnine. Davke na nepremičnine v Sloveniji ureja Zakon o davku na nepremičnine, ki določa zakonske določbe za odmero in pobiranje teh davkov.

Upravljanje davkov na nepremičnine v Sloveniji izvajajo občinski organi. Vsaka občina je odgovorna za določanje davčnih stopenj in opravljanje cenitev nepremičnin v okviru svoje pristojnosti. Davčna osnova za davek na nepremičnine v Sloveniji se določi glede na katastrsko vrednost nepremičnine. To vrednost redno ocenjujejo občinski organi in jo po potrebi posodabljajo.

Stopnja davka na katastrsko vrednost se razlikuje glede na občino in se lahko giblje med 0,1 % in 1 %. Lastniki stanovanjskih in poslovnih nepremičnin so zavezanci za plačilo davka na nepremičnine, znesek davka pa se izračuna tako, da se ocenjena vrednost nepremičnine pomnoži z veljavno davčno stopnjo.

Stopnje davka na nepremičnine se med državami lahko precej razlikujejo. Različni dejavniki vplivajo na te razlike, vključno z vrsto nepremičnine, kot so stanovanjske, poslovne ali industrijske nepremičnine. Pomembna je tudi njena lokacija, saj se davki razlikujejo med urbanimi in podeželskimi območji. Poleg tega ima vsaka država svojo splošno davčno strukturo, ki prav tako vpliva na te stopnje. Davčni sistemi, zlasti v bolj razvitih državah, so pogosto zelo zapleteni.

Nekatere države so znane po relativno visokih stopnjah davka na nepremičnine. Na primer, države, kot so Švica, Danska in Belgija, so pogosto navedene kot države z visokimi davki na nepremičnine v primerjavi z drugimi. Te države imajo običajno progresivne davčne sisteme, kjer se davki na nepremičnine uporabljajo za financiranje različnih lokalnih storitev in infrastrukture. Čeprav imajo nekatere države morda trenutno visoke stopnje davka na nepremičnine, bi se to lahko v prihodnosti tudi spremenilo.

Kaj je davek na nepremičnine in kako se izračuna?

Davek na nepremičnine je dajatev, ki jo lokalne oblasti nalagajo lastnikom nepremičnin. Ti davki se uporabljajo za financiranje javnih storitev, kot so šole, ulice in parki. Prav tako se iz njih financirajo službe za nujno pomoč in komunalne storitve. Višina davka je odvisna od vrednosti nepremičnine. Davčno stopnjo določi lokalna oblast.

Izračun davka na nepremičnine temelji na dveh glavnih komponentah: vrednotenju nepremičnine in davčni stopnji. Vrednotenje običajno opravi cenilec, ki ga imenuje lokalna vlada. Ta določi tržno vrednost nepremičnine na podlagi dejavnikov, kot so velikost, lokacija, značilnosti in razmere na trgu. Davčna stopnja se nato uporabi za izračun končnega zneska davka, ki ga mora lastnik plačati.

Ko je vrednost nepremičnine določena, se za izračun zneska davka na nepremičnine uporabi davčna stopnja. Davčna stopnja je odstotek vrednosti nepremičnine in se lahko razlikuje glede na lokacijo in lokalne davčne politike. Davčne stopnje se lahko sproti tudi spreminjajo, zato so lastniki stanovanj dolžni prilagoditi višino plačila davka na nepremičnine. Več o tem si poglejte tukaj.

V Sloveniji so na voljo določene oprostitve in znižanja za lastnike stanovanj, kmete, zgodovinske nepremičnine in nepremičnine, ki se uporabljajo za posebne namene, kot je ohranjanje okolja. Poleg tega so lahko lastniki stanovanj upravičeni do znižanja davka na nepremičnine, če izboljšajo energetsko učinkovitost svojih nepremičnin ali sodelujejo v programih ohranjanja kulturne dediščine.

Vpliv davka na morebitne najemnike stanovanjskih objektov

Davki na nepremičnine lahko pomembno vplivajo tako na lastnike stanovanj kot na najemnike. Za lastnike nepremičnin davki na nepremičnine predstavljajo ponavljajoče se stroške, ki jih je treba vključiti v njihov letni proračun.

Zvišanje davkov na nepremičnine lahko vpliva na sposobnost lastnikov stanovanj, da ohranijo svojo lastnino ali jo izboljšajo. Poleg tega lahko višji davki na nepremičnine odvrnejo potencialne kupce od nakupa nepremičnin na določenih območjih, kar lahko precej vpliva na lokalni nepremičninski trg.

Po drugi strani pa lahko najemniki občutijo vpliv davka na nepremičnine tudi preko stroškov najema. Najemodajalci lahko del ali celoten davek na nepremičnine prenesejo na najemnike s povišanjem najemnin. To lahko bistveno spremeni najemnikove sposobnosti plačevanja najemnine in nevarnost, da bo podražitev pripomogla k iskanju drugih rešitev. Višja obdavčitev nepremičnin torej ne pomeni nujno vedno reševanja stanovanjske problematike.

Davek na nepremičnine v Sloveniji lahko predstavlja precejšnje finančno breme za lastnike nepremičnin, še posebej v urbanih območjih, kjer so katastrske vrednosti običajno višje. Čeprav so najemodajalci zakonsko odgovorni za plačilo davka na nepremičnine, ni nič neobičajnega, da se v praksi ti stroški delno prenesejo na najemnike s povišanjem najemnin.

Tukaj si lahko pogledate 12 najpogostejših napak, ki jih naredijo kupci prve nepremičnine.

Strategije za zmanjšanje davčne obremenitve

Plačilo davkov je neizogiben del lastništva nepremičnin. Kljub neizogibnosti davkov na nepremičnine obstaja nekaj strategij, s katerimi lahko lastniki stanovanj zmanjšajo svoje davčno breme.

Oprostitve in popusti: Številne jurisdikcije ponujajo oprostitve davka na nepremičnine ali popuste za nekatere vrste nepremičnin ali lastnikov, kot so veterani, upokojenci ali zgodovinske nepremičnine. Pomembno je raziskati in izkoristiti te priložnosti za znižanje davkov na nepremičnine.

Pritožba na vrednotenje nepremičnine: Če lastnik stanovanja meni, da je vrednost njegove nepremičnine previsoka, se lahko pritoži na oceno vrednosti pri lokalnih davčnih organih. Predložitev dokazov o primerljivi prodaji ali drugih dejavnikih, ki lahko vplivajo na vrednost nepremičnine, lahko povzroči znižanje davkov na nepremičnine.

Vlaganje v izboljšave: Izboljšanje nepremičnine, kot so prenove ali posodobitve, lahko poveča njeno tržno vrednost, lahko pa tudi poveča davke na nepremičnine. Vendar pa lahko nekatere izboljšave, kot je namestitev zelenih tehnologij ali izboljšanje energetske učinkovitosti, izpolnjujejo pogoje za davčne oprostitve ali dobropise, ki lahko pomagajo izravnati dodatne stroške davkov na nepremičnine.

Razumevanje, kako se izračunajo davki na nepremičnine in kako lahko vplivajo na lastnike stanovanj in najemnike, je ključnega pomena za učinkovito finančno načrtovanje. Z izkoriščanjem oprostitev, pritožbami na ocene nepremičnin in sprejemanjem premišljenih odločitev o izboljšavah nepremičnin lahko lastniki stanovanj zmanjšajo svojo davčno obremenitev in dolgoročno zaščitijo svojo naložbo.

Davek na nepremičnine v primeru prodaje ali dedovanja  

Eden glavnih izzivov pri davku na nepremičnine v Sloveniji je zagotavljanje natančnega in poštenega vrednotenja nepremičnin. Neskladja v vrednotenju lahko povzročijo spore in nezadovoljstvo med lastniki stanovanj ter nezaupanje v državni davčni sistem.

Ko govorimo o prodaji nepremičnine, gre v tem primeru za prenos lastninske pravice na nepremičnini. Če pri prodaji ni bil obračunan davek na dodano vrednost, potem se ta odmeri kot davek na promet nepremičnin, ki se plačuje po stopnji 2 % od prometa nepremičnin ter od odplačne ustanovitve in odplačnega prenosa ali oddajanja v najem stavbne pravice. Zavezanec plačila davka je prodajalec nepremičnine, napoved za odmero davka pa je potrebno vložiti v 15 dneh po sklenitvi pogodbe.

V primeru dedovanja nepremičnine je zavezanec za plačilo davka na nepremičnine tista oseba, ki je dedič premoženja. V primeru, da se ta ne strinja z davčno osnovo prejete nepremičnine, se ima pravico pritožiti. Davčni organ v 30. dneh od prejema davčne napovedi odmeri davek na darilo.

Pripravil: NaDlani.si; Foto: Pixabay

daveknanepremicnine1

daveknanepremicnine2

daveknanepremicnine-freepik

daveknanepremicnine4

Coco Chanel je bila modna oblikovalka, ki je ustvarila unikatno blagovno znamko, za katero so bili med drugim značilni unikatni kostimi in kratke črne obleke. Njihov brezčasen design je priljubljen še danes. Delovala je v 20. letih prejšnjega stoletja, ko je lansirala svoj prvi parfum. Obleke za ženske je oblikovala z namenom, da bi jim bile te bolj udobne. Njena oblačila so preprostega videza, a prefinjena. Velik poudarek je dajala tudi modnim dodatkom. Še posebej všeč so ji bili biseri.

Coco Chanel je pri 12 letih je izgubila mamo in pristala v sirotišnici

Coco Chanel se je sicer rodila kot Gabrielle Bonheur 19. avgusta 1883 v Saumurju v Franciji. Njeno oroštvo je bilo vse prej kot lepo. Ko je bila stara 12 let, ji je umrla mama. Takrat jo je dal oče, ki je delal kot trgovec, v sirotišnico.

Coco Chanel so tako nekaj časa vzgajale nune, ki so jo naučile tudi nekaterih ročnih spretnosti; med drugim šivanja. To ji je v njeni nadaljnji karieri prišlo zelo prav. Ko si je kot mlada ženska želela zaslužiti nekaj denarja zase, je za kratek čas kot pevka nastopala v klubih. Tam so jo ljudje zaradi ene izmed pesmi začeli klicati Coco.

Ko je bila Coco Chanel stara 20 let, je začela zvezo z Etiennenom Balsanom. Ta ji je ponudil pomoč pri odprtju trgovine s klobuki v Parizu. Kmalu je Balsana Coco Chanel zapustila in ga zamenjala z njegovim bogatejšim prijateljem, ki je prav tako igral pomembno vlogo pri njenih prvih korakih v svet mode.

Najprej je odprla trgovino s klobuki, nato nadaljevala z oblačili

Trgovino s klobuki je Chanel odprla leta 1910. Kasneje je odprla še dve poslovalnici. Ob klobukih pa je začela izdelovati tudi oblačila. Na nek hladen dan je prišla na idejo, da bi obleko izdelala kar iz odrabljenega puloverja. Tako je zunaj ne bo zeblo. Nad kreacijo so bili številni mimoidoči navdušeni in spraševali so jo, kje jo je dobila.

Coco Chanel je postala kmalu priljubljena osebnost v pariškem literarnem in umetniškem svetu. Oblikovala je kostime za eno od iger, med njenimi prijatelji pa je bil tudi Pablo Picasso.

Pomembna prelomnica v njeni karieri se je zgodila, ko je predstavila svoj prvi parfum; Chanel no. 5. Chanel je nekoč pojasnila, da je sišava neviden, nepozaben in vrhunski modni dodatek, ki napoveduje vaš prihod in podaljša vaš odhod. Parfum je med drugim podprl tudi Pierre Wertheimer. Med njim in Coco Chanel se je kasneje razvilo tesno prijateljstvo.

Od prodaje parfuma Chanel no. 5 je dobila zgolj 10 odstotkov

Chanel 5 je med drugim podprla tudi veleblagovnica Théophile Bader. Z njo je Coco Chanel sklenila ponujeno pogodbo. Podjetje Wertheimer je ponudilo proizvodnjo parfuma v njihovih tovarnah in s tem pridobilo 70 odstotkov od prodaje, Bader je prevzel 20 odstotkov, Chanel pa zgolj 10 odstotkov. Kasneje je Coco Chanel večkrat obžalovala, da se ni bolj pogajala za višje procente.

Leta 1925 je Coco Chanel predstavila obleko s suknjičem brez ovratnika in dobro prilegajočim krilom. Za tisti čas je šlo za revolucionarne modele. V tistih časih so ženske namreč nosile precej neudobne steznike in naredile vse zgolj, da bi ugajale. Modni trendi, ki jih je zasnovala Chanel, so ženskam omogočili, da so te še vedno izgledale dobro, pri tem pa jim je bilo tudi udobno.

V tistem obdobju je Chanel zasnovala še eno izjemno inovacijo; malo črno obleko. Izbrala je barvo, ki je bila nekoč rezervirana za žalovanje in ženskam pokazala, kako primerna je obleka v njeni barvi za večerno nošenje.

Ob začetku druge svetovne vojne je morala zapreti trgovine

Gospodarska depresija v tridesetih letih je negativno vplivala na dejavnost Coco Chanel. Ob izbruhu druge svetovne vojne je morala prekiniti z njo. Odpustila je delavce in zaprla trgovine.

V času nemške okupacije se je Chanel zapletla z nacističnim vojakom Hansom Guntherjem von Dincklageom in dobila posebno dovoljenje za bivanje v pariškem stanovanju, kjer je deloval tudi nemški vojaški štab.

Ko se je vojna končala, je bila Coco Chanel zaslišana glede njenega odnosa s Hansom, vendar ni bila spoznana kot kriva. Vseeno jo je javnost obravnavala kot izdajalko. Kmalu je Chanel zapustila Pariz in nekaj let preživela v Švici, kjer je bila v nekakšnem izgnanstvu.

Coco Chanel se ni nikoli poročila

Ko je dopolnila 70 let, se je Coco Chanel zmagoslavno vrnila nazaj v svet mode. Kljub temu da je bila sprva deležna ostrih kritik njenih kosov oblačil, so ta kmalu prevzela kupce po vsem svetu.

Coco Chanel je umrla 10. januarja 1971 v svojem stanovanju v hotelu Ritz. Nikoli se ni poročila. Kot je dejala, ni želela obremenjevati moških. Na njenem pogrebu v cerkvi Madeleleine se je zbralo na stotine ljudi, ki so se želeli posloviti od modne ikone. Da bi se ji poklonili, so na slovesnosti nosili obleke, ki jih je oblikovala.

Njeno podjetje prevzela družina Wertheimer, ki na ta račun ustvarja izjemne prihodke

Malo več kot deset let po smrti Coco Chanel se je oblikovalec Karl Lagerfeld odločil nadaljevati njeno zapuščino. Danes istoimensko podjetje vodi družina Wertheimer in naprej razvija njen slog. Vsako leto s prodajo ustvari izjemne prihodke.

Coco Chanel nikakor ni utonila v pozabo. Njena življenjska zgodba je postala navdih za gledališke predstave in ustvarjalce filmov. Na to temo je bilo napisanih tudi več njenih življenjepisov.

Chanel je torej modna ikona, ki je ne bomo pozabili. Njeni parfumi so še vedno zelo prodajani in zanje naj bi veljalo, da so res nekaj posebnega. Ženski naj bi dodali tisto gracioznost in nepozabnost. Tudi oblačila in njihov slog se nosijo še danes. Ženske so se hitro navdušile nad kombinacijo udobja in elegance.

NaDlani.si, vir slik: Pixabay

coco-chanel-trgovina

coco-chanel-parfum

coco-chanel-prikazna

Kopalnica in kuhinja sta tista dva prostora, v katerih se na dnevni ravni dogaja največ procesov, ki lahko pripomorejo k nabiranju umazanije. Ko se naši odtoki začnejo mašiti, vse prepogosto posežemo po agresivnih čistilih, vendar obstajajo tudi naravne in bolj mile alternative – kopalnico, kuhinjo in vse druge prostore v vašem domu lahko očistite tudi z doma narejenimi čistili. Za naravno čiščenje ne potrebujete nobenih nenavadnih pripomočkov – trik je samo v tem, da veste, kako uporabiti izdelke, ki jih imate po vsej verjetnosti že na polici v omarici. Če bi radi poskusili – spodaj je nekaj preizkušenih nasvetov za naravno čiščenje.

Se vaš odtok v prhi nenehno maši zaradi odpadlih las? Bi radi očistili pipe, da se bodo spet svetile kot nove, vendar ne veste, kje sploh začeti?

Obstajata dve vrsti čiščenja: površno, površinsko čiščenje, ki ga opravimo vsak dan, ko odstranimo odpadle lase iz površine umivalnika ali pa po zajtrku obrišemo jedilno mizo in kuhinjski pult. Pa vendar, če želimo ohranjati svoj dom v optimalnem stanju in preprečiti nastanek bolj trdovratnih tegob, kot je npr. plesen v kopalnici, je dobro, da vsake toliko časa zavihamo rokave in se lotimo konkretnega, globinskega čičenja.

Brez skrbi, če nočete uporabljati kemikalij – obstaja veliko naravnih trikov, ki se jih lahko poslužite. Za uporabo spodnjih metod ne potrebujete nič drugega kot sodo bikarbono, nekaj vrečk svojega najljubšega čaja, limono, beli kis in vročo vodo – pa tudi krema za britje in kola vam bosta prišli prav.

Čiščenje pip in držal

Če so vaše pipe in držala v kopalnici polna madežev, jih lahko posprejate z belim kisom; ovijte jih v papirnate brisače in pustite kis delovati kakšno uro, nato pa izperite kis z vročo vodo. Podobno metodo svetujejo tudi za čiščenje glave za tuš, na kateri se pogosto naberejo madeži. V plastično vrečko nalijte kis, zavežite vrečko okrog glave tuša in jo tesno pritrdite z gumico. Pustite kis delovati kakšno uro, in nato temeljito izperite z vročo vodo.

Strokovnjakinja za čiščenje Melissa Maker po drugi strani svetuje, da s krpo iz mikrovlaken, pomočeno v kis, obrišete pipe in držala v kopalnici, če si želite doseči bleščeče nov videz.

Čiščenje zamašenega odtoka

Na internetu boste našli ogromno nasvetov, kako očistiti zamašen odtok v kuhinji ali kopalnici, iz katerega voda odteka le počasi. Popularna rešitev je npr. da v odtok najprej nasujemo sodo bikarbono, ki ji sledimo z enakim deležem kisa; mešanico nato izperemo s čim bolj vročo vodo. Če to ne deluje, lahko v odtok nalijemo tudi detergent za pomivanje posode in ga po nekaj minutah temeljito izperemo z vročo vodo.

Naravno čiščenje ogledala s čajem

Je tudi vaše ogledalo pogosto zamazano z vodnimi kapljicami in madeži, ki se nabirajo vsakič, kadar si umivate zobe? Verjetno niste vedeli, da lahko te kapljice učinkovito očistite kar s čajem, ki ga pijete vsako jutro!

Pripravite močan čaj; uporabite dve do tri vrečke. Čaj nato nalijte v brizgalko za pršenje rož z vodo in z njim izdatno poškropite ogledalo. S krpo iz mikrovlaken nato temeljito obrišite ogledalo, in različne packe, ostanki vodnih kapljic, zobne paste in sline bodo izginile.

Naravno čiščenje lesene deske za rezanje zelenjave z limono in soljo

Limona je s svojo antibakterijsko močjo odlično naravno čistilo s prijetnim vonjem. Dana Velden, strokovnjakinja za prehrano in avtorica, je razkrila, kako očistiti leseno desko za rezanje zelenjave brez detergenta; sama se tega postopka za deske v svoji kuhinji loti približno enkrat na mesec.

Potrebujete:

1. grobo sol
2. limono (ni treba, da je sveža, lahko uporabite že takšno, iz katere ste stisnili večino soka)
3. vročo vodo
4. gobico za pomivanje posode
5. strgalo ali drugo primerno orodje, s katerim boste lahko postrgali nabrano umazanijo

Desko posujte z grobo soljo. Na pol prerezano limono uporabite za ribanje deske; sok bo pri tem stekel ven iz prerezanih polovic. Dana Velden poroča, da boste na deski po postopku našli umazano sivo tekočino; to postrgajte s strgalom in zavrzite. Temeljito operite desko s čisto gobico za pomivanje posode in vročo vodo.

Čiščenje straniščne školjke s kolo

Kola je polna karbonske in fosforne kisline, zato je zelo primerna za čiščenje; verjetno ste že slišali, kako lahko z njo očistimo stare kovance. Pa ste vedeli, da je primerna tudi za čiščenje straniščne školjke? Preprosto nalijte jo v školjko in pustite pri miru kakšno uro; nato lahko zdrgnete školjko z metlico, poveznete pokrov školjke, tako da preprečite, da bi tekočina brizgnila ven, in potegnete vodo. Alternativno, lahko uporabite tudi beli kis.

Ali ima vaš hladilnik neprijeten vonj?

V hladilnik dnevno postavljamo najrazličnejše vrste živil, in vsa imajo svoj vonj. Če je tudi v vašem hladilniku zaradi obilice hrane pogosto prisoten neprijeten vonj, ga lahko odstranite na zelo preprost način: v čist steklen kozarec nalijete nekaj čisto navadnega belega kisa in ga postavite na polico v hladilniku, pravi strokovnjakinja za čiščenje Melissa Maker. Kis bo vsrkal neprijetne vonjave, vendar vaš hladilnik ne bo smrdel po kisu.

Kis bo odstranil vodne madeže in ostanke mila in pustil svetlečo površino. Podobno velja za vaše vilice, žlice in nože; če si želite doseči bleščeče nov videz, jih preprosto za približno deset minut namočite v mešanici, sestavljeni iz enakovrednih deležev vode in kisa, zatruje Melissa Maker.

Čiščenje banje v kopalnici brez dolgotrajnega drgnjenja

Če imate doma banjo, potem jo morate dokaj redno tudi čistiti, in ta proces zna biti dokaj naporen. Če se mu želite izogniti, lahko banjo napolnite z vročo vodo in vanjo zlijete mešanico vode in kisa. Mešanica naj vsebuje pol kisa in pol vode.

Veliko sreče pri čiščenju!

A. K.

Vir fotografij: Unsplash

Vir informacij: Dana Velden, BRIGHT SIDE, Melissa Maker

ciscenje-kola

soda-bikarbona-ciscenje

ciscenje-brez-kemikalij

ciscenje-kopalnice-prikazna

Superživila postajajo vse bolj priljubljena, saj vsebujejo veliko vitaminov, mineralov in antioksidantov, ki blagodejno vplivajo na zdravje in počutje.

Kljub temu, da bi bilo iz njihovega imena možno sklepati, da imajo čudežen vpliv na nas, pa situacija ni tako preprosta. Superživila so resda bogata s številnimi hranljivimi snovmi in pozitivno vplivajo na naš organizem, vendar pa bodo pravi učinek dosegla le, če jih bomo kombinirali z vsakodnevnim uživanjem zdrave in raznovrstne prehrane.

Superživilom je skupno, da imajo visoko vsebnost hranil, hkrati pa vsebujejo le majhen delež kalorij. Večinoma gre za živila rastlinskega izvora, vendar to ni pravilo. Tudi nekateri mlečni in mesni izdelki so polni koristnih snovi.

Pomembno je, da z vnosom superživil ne pretiravamo, ampak jih doziramo v manjših količinah. Nekatera superživila namreč vsebujejo tudi manjše količine strupenih snovi.

Predstavljamo nekaj superživil, s katerimi lahko naredite veliko dobrega za svoje zdravje, in navajamo pozitivne učinke, ki jih z njimi lahko dosežete.

Superživila – Spirulina

Je modrozelena alga, bogata z beljakovinami, saj je njihova vsebnost kar 70-odstotna. To je neprimerno več kot pri rdečem mesu, ki jih vsebuje zgolj 25 odstotkov. Vsebuje veliko beta karotena in nekaterih drugih beljakovin. Pomaga pri uravnavanju sladkorja v krvi, zaradi česar je zelo priporočljiva hrana za diabetike.

Modro – zelene alge

To hranilo je zelo bogato z beta karotenom in vitaminom B. Pozitivno vpliva na delovanje spomina, krepi možgane in pripomore k boljšemu delovanju imunskega sistema.

Goji jagode

Ta sadež raste v Mongoliji in Tibetu in je bogat z vitamini C, A, B1, B2, B6 in E. vsebuje tudi številne aminokisline in sledi mineralov.

Maca

Pozitivni učinki tega živila se kažejo v izboljšanju vzdržljivosti, splošnega razpoloženja in delovanju imunskega sistema.

Superživila – Česen

Česen je živilo, ki ga vsako gospodinjstvo dobro pozna. Vsebuje več kot 180 aktivnih učinkovin, s katerimi pomaga pri preprečevanju bolezni. Deluje protibakterijsko, protivnetno in protiglivično.

Ribe

Ribe so kot superživilo pomemben vir beljakovin, vitaminov in mineralov. Spodbujajo optimalno delovanje možganov. Vsebujejo maščobne kisline omega 3, ki pomagajo pri preprečevanju nastajanja bolezni srca in ožilja. Hkrati imajo pomembno funkcijo pri uravnavanju delovanja hormonov.

Navadna kopriva

Če želite izgubiti telesno maso, je uživanje navadne koprive zelo priporočljivo. Pospešuje namreč nastajanje sluzi v debelem črevesju, zaradi česar se iz telesa lažje odplaknejo odpadne snovi.

Šitake

Gobe Šitake vsebujejo veliko vitamina D, kalcija, fosforja in aminokislin. Uživanje pripomore k optimalnem delovanju imunskega sistema, zaradi česar se ta lažje bori proti virusom in bakterijam. Hkrati gre za živilo, ki preprečuje nastanek raka.

Superživila – Morske alge

Morske alge so bogate z minerali, še posebej z jodom in selenom. Pomagajo pri delovanju ščitnice in s tem vplivajo na celotno presnovo. Učinkovite so tudi pri zdravljenju slabokrvnosti. Nekatere vrste vsebujejo tudi desetkrat več kalcija kot mleko.

Čebelji med

Če je tak med nepredelan, ima na telo številne pozitivne učinke. Vsebuje namreč aktivne encime in druge sestavine, ki varujejo naš organizem.

Orehi

Orehi so hranilo, ki blagodejno vpliva na naš srčno-žilni sistem.

Superživila – Ječmenova in pšenična trava

Na telo ima učinek razstrupljanja, poleg tega pa pripomore k hitrejši izgubi telesne mase in izločanju vode iz telesa. Preprečuje absorpcijo težkih kovin v telo in pomagajo pri izločanju nakopičenih kovin iz telesa. Vsebuje veliko vitamina C, kalcija in železa.

Kakav

Kakav je izvrsten vir železa, magnezija in flavonoidov, ki imajo funkcijo zaščite srca in ožilja. Vsebuje štirinajstkrat več antioksidantov kot rdeče vino in enaindvajsetkrat več kot zeleni čaj.

Superživila – Matični mleček

Bogat je z vitaminom B5, telesu pa pomaga pri spopadanju s stresom. Poleg tega izboljšuje delovanje imunskega sistema.

Propolis

Odlično se obnese pri boju proti virusom in bakterijam. Zmanjšuje možnosti za nastanek vnetij in spodbuja delovanje imunskega sistema.

Aloe vera

Aloe vera vsebuje veliko aktivnih encimov, ki imajo pomembno funkcijo pri obnovi naše sluznice in kože. Pomaga pri izboljšanju videza kože in pri obnovi hrustanca v telesu. Odlično se obnese tudi pri preprečevanju zgage, želodčnih razjed in slabe prebave.

Ginseng

To kitajsko zelišče ima velik vpliv na delovanje energijskega sistema našega telesa. Izboljšuje spolno poželenje, hkrati pa zmanjšuje vpliv stresa na organizem.

Superživila – Ameriški slamnik

Spodbuja optimalno delovanje imunskega sistema in telo ščiti pred napadom različnih okužb. Poleg tega spodbuja tudi delovanje limfnega sistema.

Kislo zelje

Kislo zelje je fermentirano živilo, ki pripomore k boljšemu delovanju prebave, hkrati pa ima pomembno funkcijo pri krepitvi imunskega sistema.

Lanena semena

Lanena semena so kot superživilo bogat vir omega-3 maščobnih kislin. Poleg tega vsebujejo tudi veliko vlaknin, ki so pomembne pri optimalnem delovanju prebave in zdravju črevesja.

Superživila – Stročnice

Stročnice so pomembno hranilo predvsem v prehrani vegetarijancev. So bogat vir beljakovin, kalcija, železa in vitamina B. Zmanjšujejo verjetnost za nastanek raka.

Borovnice

Borovnice so bogat vir antioksidantov, ki pomagajo zmanjševati škodo, ki jo lahko povzročajo prosti radikali v telesu. Upočasnijo proces staranja in zavirajo razvoj številnih bolezni, zaradi česar lahko z njihovim uživanjem naredite veliko dobrega zase.

Olivno olje

Med vsemi vrstami olja naj bi bilo prav olivno najbolj zdravo. Uporabno je tako kot preliv za solato kot pri kuhanju in peki. Izjemno bogato je z antioksidanti.

Superživila – Paradižnik

Vsebuje antioksidant likopen. Najbolje je, če ga uživamo kuhanega. Moške varuje pred rakom prostate.

Boste poskusili kakšnega od zgornjih predlogov superživil uvesti v svojo prehrano?

Pripravila: Petra K

prikazna-superzivila

borovnice-superzivila

superzivila-zedlenjava