Cvrtnik na zrak je v zadnjih letih povzročil pravo kuhinjsko revolucijo. Ti elegantni in učinkoviti aparati so osvojili kuharsko sceno, saj obljubljajo bolj zdrav način uživanja v hrustljavi, zlato rjavi dobroti ocvrte hrane. Zaradi svoje zmožnosti zmanjšanja porabe olja, hkrati pa zagotavljanja osupljivih rezultatov, so cvrtniki na zrak postali priljubljeni med ljubitelji zdrave hrane in zaposlenimi domačimi kuharji. V tem članku se bomo poglobili v delovanje teh inovativnih naprav, raziskali, kako delujejo, ter odkrili njihove prednosti, ki so jih naredile nepogrešljive v mnogih kuhinjah. Seveda pa ne gre zanemariti tudi morebitnih slabosti cvrtnikov na zrak. Več o tem smo že pisali tukaj.

Kako deluje cvrtnik na zrak?

Cvrtnik deluje s kroženjem vročega zraka za pripravo hrano, kar je bolj zdrava alternativa tradicionalnemu cvrtju. Naprava je sestavljena iz grelnega elementa na vrhu in močnega ventilatorja nad njim. Ko je cvrtnik vklopljen, grelni element proizvaja močno toploto, ventilator pa začne krožiti vroč zrak po kuhalni komori. Kuhalna komora je mesto, kamor postavite hrano, ki jo želite kuhati, običajno v odstranljivo košaro ali pladenj z luknjami za enakomerno porazdelitev zraka.

Ko vroč zrak hitro kroži okoli hrane, sproži Maillardovo reakcijo, ki ustvari želeno zapečenost in hrustljavost, ki sta povezana z ocvrto hrano. Postopek kuhanja je hiter in učinkovit, kar bistveno skrajša čas kuhanja v primerjavi z običajnimi pečicami ali kuhalnimi ploščami. Poleg tega cvrtniki uporabljajo delček olja, ki ga potrebuje cvrtje, zaradi česar so bolj zdrava možnost za tiste, ki želijo zmanjšati vnos maščobe.

Med kuhanjem se morebitno odvečno olje ali sok, ki lahko kaplja iz hrane, ujame v pladenj za kapljanje ali košaro na dnu kuhalne komore, kar ohranja napravo čisto in preprečuje dim ali škropljenje. Cvrtniki so običajno opremljeni s temperaturnimi in časovnimi kontrolami, ki uporabnikom omogočajo nastavitev ustreznih nastavitev za različne vrste hrane.

Ko poteče nastavljeni čas kuhanja, se cvrtnik samodejno izklopi in s tem signalizira, da je hrana pripravljena za postrežbo. Na splošno kroženje vročega zraka v cvrtniku posnema učinke cvrtja, vendar z bistveno manj olja, kar ima za posledico hrustljavo, zlato rjavo zunanjost in mehko notranjost za široko paleto jedi.

Cvrtnik na zrak: 8 prednosti

Zračni cvrtniki so v zadnjih letih postali priljubljeni zaradi svoje sposobnosti hitrega kuhanja hrane in z manj olja v primerjavi s tradicionalnim cvrtjem. Tukaj je nekaj prednosti cvrtnika:

Bolj zdravo kuhanje

Cvrtniki za kuhanje hrane uporabljajo kroženje vročega zraka, pri čemer je za cvrtje potreben le delček olja. Posledično lahko uživate v hrustljavi in ​​okusni hrani z bistveno manj maščob in kalorij. To je lahko koristno za tiste, ki želijo zmanjšati vnos olja ali ohraniti bolj zdravo prehrano.

Vsestranskost cvrtnika na zrak

Cvrtniki niso omejeni na cvrtje; lahko tudi pečejo, pražijo, pečejo na žaru in celo pogrejejo hrano. Ta vsestranskost vam omogoča kuhanje najrazličnejših jedi, od ocvrtega piščanca in ocvrtega krompirčka do pečene zelenjave in peciva, vse v enem aparatu.

Hitro kuhanje in druge funkcije

cvrtniki skuhajo hrano hitreje kot običajne pečice. Hitro kroženje zraka zagotavlja enakomerno porazdelitev toplote, kar vodi do krajših časov kuhanja. To je lahko še posebej priročno za zaposlene posameznike, ki želijo hitro pripraviti obroke.

Energetska učinkovitost je velika prednost airfryerja

cvrtniki na splošno porabijo manj energije kot tradicionalne pečice ali štedilniki, saj so manjši in potrebujejo manj časa za predgretje. To lahko sčasoma prihrani energijo, kar je okolju prijazno in lahko tudi zniža vaše račune za elektriko.

Enostavna uporaba cvrtnika

Cvrtniki so zasnovani za preprostost. Običajno imajo uporabniku prijazne krmilnike in prednastavljene nastavitve kuhanja za različne jedi, zaradi česar jih je enostavno uporabljati tudi za tiste z minimalnimi kuharskimi izkušnjami.

Enostavno čiščenje

večina košar in pladnjev za cvrtnike ima premaz proti prijemanju, zaradi česar so enostavni za čiščenje. Poleg tega, ker cvrtje na zraku zahteva manj olja, je manj maščobe in ostankov, ki jih je treba očistiti v primerjavi s cvrtjem.

Brez dolgotrajnih vonjav

cvrtje na zraku povzroči manj vonja po kuhanju v primerjavi s cvrtjem, ki lahko pusti dolgotrajen vonj v vaši kuhinji. Z zračnim cvrtnikom lahko uživate v svoji najljubši ocvrti hrani brez neželenih vonjav.

Varen za uporabo

Cvrtniki so na splošno varnejši od tradicionalnih cvrtnikov, saj ne vključujejo potapljanja hrane v vroče olje. Tveganje brizganja vročega olja in opeklin je zmanjšano, zaradi česar so cvrtniki varnejša možnost, zlasti v gospodinjstvih z otroki.

Cvrtnik na zrak: slabosti

Kljub številnim prednostim imajo cvrtniki tudi nekaj pomanjkljivosti, ki bi jih morali potencialni uporabniki upoštevati

Omejena zmogljivost cvrtnika na zrak

cvrtniki so na voljo v različnih velikostih, vendar imajo tudi največji omejeno zmogljivost v primerjavi z običajnimi pečicami ali cvrtniki. Če kuhate za veliko družino ali morate pripraviti velike serije hrane, boste morda morali kuhati v več serijah, kar je lahko zamudno.

Neenakomerno kuhanje

Medtem ko cvrtniki na splošno dobro krožijo vroč zrak, imajo nekateri modeli lahko neenakomerno porazdelitev toplote. Posledica tega je lahko, da so nekateri deli hrane bolj temeljito kuhani kot drugi. Za bolj dosledne rezultate bo morda potrebno pogosto stresanje ali obračanje hrane.

Učenje uporabe? Bo šlo ali ne bo šlo?

Čeprav so cvrtniki razmeroma enostavni za uporabo, je lahko za določitev pravilnih časov in temperatur kuhanja za različna živila potrebnih nekaj poskusov in napak. Možno je prekuhanje ali premalo kuhanje, zlasti pri preizkušanju novih receptov ali prilagajanju časa kuhanja za različne količine.

Prostora včasih za cvrtnik na zrak ni

Cvrtniki, tako kot vsak kuhinjski aparat, potrebujejo prostor za pult. Če imate v kuhinji malo prostora, dodajanje cvrtnika morda ne bo praktično ali priročno.

Hrup, ki ga povzroča cvrtnik na zrak

Cvrtniki uporabljajo ventilatorje za kroženje vročega zraka, kar lahko povzroči hrup med delovanjem. Čeprav hrup na splošno ni premočan, je lahko za nekatere posameznike zaskrbljujoč, zlasti če imajo raje tišjo izkušnjo kuhanja.

Začetni stroški investicije

Cvrtniki so lahko vnaprej dražji od tradicionalnih cvrtnikov ali osnovnih kuhalnih aparatov. Cena se lahko razlikuje glede na znamko in lastnosti, zato je pri odločitvi nujno upoštevati proračun in kuharske potrebe.

Prilagajanje receptov je lahko zapleten proces

Cvrtniki zahtevajo prilagoditve tradicionalnih receptov, ki so zasnovani za običajne pečice ali cvrtnike. Čase in temperature kuhanja bo morda treba spremeniti, da bodo pravilno ustrezali metodi cvrtja na zraku. Recepte za cvrtnik na zrak pa lahko najdete tukaj.

Cvrtnik na zrak ni primeren za vsako hrano

Čeprav so cvrtniki vsestranski, obstajajo nekatere jedi, ki morda niso idealne za ta način kuhanja. Živila z zelo visoko vsebnostjo vode, kot so juhe ali enolončnice, morda niso primerna za cvrtje na zraku.

Avtor: ŽK, FOTO: eveningstandard.com, newyorktimes.com, rollingstones.com, worldsoffood.com

cvrtnik-za-zrak-je-postal-klasika-v-slovenskih-gospodinjstvih-1024×536-1

Cvrtnik-na-zrak-prinasa-kar-nekaj-prednosti-zaradi-katerih-ga-je-vredno-izbrati-1024×720-1

Cvrtnik-na-zrak-bi-ga-imeli-ali-ne-960×640

cvrtnik-na-zrak-slabosti

Blitva velja za vsestransko živilo. V naši prehrani lahko predstavlja veliko prednosti, ne le zaradi njenih vsebnosti, ampak drugih lastnosti. Zaradi raznolikosti bo tak tudi ta prispevek, ki bo opisal blitvo od A do Ž. Od kod izhaja? Kdaj in kako sadimo? Kako jo pripravljamo in shranjujemo ter mnogo drugih zanimivosti o tem živilu. Da pa lepega ne bo prekmalu konec smo priložili še nekaj receptov in idej, da ne bo na krožniku le blitva s krompirjem, ki je že sama po sebi dovolj okusna.

Kako smo naleteli na blitvo?

Blitvo poznamo že mnogo stoletij, saj so jo v svoji kulinariki uporabljala antična ljudstva, kot so Grki in Rimljani. Prav zaradi tega sklepamo, da izhaja prav iz njihovega področja – Sredozemlja. Veliko virov so v zadnjih letih našli tudi na področjih severne Afrike, makronezije in zahodne Azije. Le predvidevamo lahko, da so jo prav Rimljani oziroma Grki preselili po svetu.  Danes jo najdemo po celem svetu, saj uspeva vse od Pekinga do Litve in dlje. Današnje pridelovalke so predvsem sredozemske države, ki jim prištevamo še nekatere druge. V trgovinah jo najpogosteje najdemo iz Italije, Francije, Švice in Španije.

Sam opis oziroma njenega latinskega imena Beta vulgaris je bil prvič zapisan leta 1753 s strani švedskega botanika Carla Linnaeusa. Omenjena vrsta oziroma razred je v osnovi tudi ta, ki jo poznamo danes. Njena podvrsta vulgaris se razdeli na pet podvrst. Sladkorna pesa, špinača, rdeča redkev, redkev in blitva. Sama je v strokovnih krogih poznana s precej imeni, saj splošni uživalec le te, ne ve natančno katero vrsto ima na krožniku. Je preprosto, čeprav v Sloveniji poznamo in sadimo nekaj različnih vrst.

Sajenje blitve v Sloveniji

Blitvo sejemo vse od aprila pa do septembra, nabiramo pa jo v poletnih in jesenskih časih od junija do novembra. Velja za dvoletnico, ima velike svetleče liste z belimi ali rdečimi stebli in žilami (odvisno od vrste). V višino zraste skoraj en meter, listi do dolžine pol metra.

Pri nas uspeva na peščenih vrtnih tleh alkalne ali nevtralne pH vrednosti. Na kislih tleh ne bo uspevala, precej težav bomo imeli s sajenjem na kompaktnih glinenih tleh. Za svojo rast potrebuje tako imenovana odcedna tla, ki so obenem tudi globoka. Sonce ji vsekakor ne škodi, tudi področje z delno senco ji ugaja. Kot smo omenili lahko sadimo v skoraj celotnem obdobju, saj uspeva vse od visokih temperatur do petnajst stopinj Celzija pod ničlo. Najboljše se bo počutila pri šestnajstih stopinjah Celzija.

Blitva – Kako jo sadimo?

Blitvo sadimo na urejene grede. Vsako seme mora imeti vsaj trideset centimetrov prostora, med vrstami pa naredimo še deset centimetrov več razmaka, torej štirideset. Semena bodo vzklila zelo hitro, njena trpežnost pa jo bo ohranila tudi preko zime, kar bo za nas pomenilo, da jo lahko pobiramo tudi leto kasneje. V času rasti ni zelo zahteva. Odstranjujemo ji plevel, redno jo gnojimo in zalivamo. To je vse. Nekaj pomoči pri plevelu in vlagi nam vsekakor lahko prispeva zastirka. Dodatna informacija: Če ji pustimo, da zasveti, bo semena širila sama. Če je to nekaj, kar bi želeli od svojega pridelka, potem odlično.

Po osmih (tudi do dvanajst) tednih lahko pričnemo s pobiranjem blitve. Če bomo liste porezali tri centimetre nad tlemi, bodo tam odgnali novi listi. Lepo se ujame z drugimi vrtninami, kot so zelje, korenje, čebula, fižol, endivija, glavnata solata in cvetača.

Blitva – Kako se jo shranjuje?

Shranjevanje je enostavno, enako kot bi to počeli s špinačo. Za ozimnico jo preprosto skuhamo, kot bi jo želeli pripraviti, a spremenimo zadnje korake. Ko je skuhana, jo hitro ohladimo in narežemo na želeno velikost. Spravimo jo v vrečke ali posodice in zamrznemo. Kot smo že večkrat napisali je zares enostavna in prijazna rastlina.

Kako pripravljamo blitvo?

Najpogosteje jo uporabljamo za prilogo, juhe, omake in zamenjavo za špinačo. Vsekakor ponuja ogromno možnosti priprave, a je treba pred tem poznati tudi njene dobre hranilne lastnosti. Sto gramov vsebuje manj kot dvajset kalorij, kar jo sicer uvršča med živila z najmanj hranilne vrednosti. Bogata je z vitamini (A,B1, B2, B6, C), folno kislino, kalscijem, kalijem, magnezijem, fosforjem, oksalno kislino in železom. Vsaka od teh sestavin je lahko še kako zdravilnih za naše telo, velik učinek pa ima pri nosečnicah. Folna kislina bo pri nosečnicah zmanjševala tveganja za rojstvo otroka s spino bifido, velika porcija pa bo poskrbela za več kot polovico priporočenega vnosa folne kisline v dnevu.

Recepti z blitvo

Njene lastnosti bodo najbolje izkoriščene, če jih užijemo. Da bo to le najbolj okusno, jo lahko pripravimo na mnogo različnih načinov. Najpogosteje je uporabljena kot priloga, juha in omaka, a v sebi skriva še mnogo drugega. Katere jedi lahko pripravimo iz nje?

Juha iz blitve (za 2 osebi)

Za juho potrebujemo 250 gramov blitve, pol litra jušne osnove ali vode, 1 jajce, 50 gramov naribanega sira in začimbe po izbiri. Blitvo operemo in skuhamo v malo vode s soljo. Odcedimo jo, nato sesekljamo in postavimo v skledo. Če želimo lahko dodamo razžvrkljano jajce. Prilijemo kozarec vode ali jušne osnove. Preostalo juho zavremo in dodamo blitvo z jajcem iz sklede. Na majhnem ognju mešamo dokler se malo ne zgosti.

Blitva s krompirjem

Za pripravo blitve s krompirjem potrebujemo 500 gramov blitve, nekaj krompirjev, dva stroka česna, oljčno olje in začimbe. Krompir skuhajte v kockah in ga odcedite. Jo operemo, a še pred tem očistimo, ter narežemo. Liste na hitro skuhamo v vodi, stebla pa kuhajmo nekaj minut in odcedim. Potem jo zmešamo s krompirjem v skledi in dodamo strta stroka česna in začimbe. Polijemo z nekaj oljčnega olja in pred nami je klasična jed. Največkrat se poda zraven rib ali drugega mesa, vsekakor pa se lahko uživa kot samostojna jed.

Druge ideje za recepte z blitvo

• Puding
• Kremna juha
• Narastek
• Jajčna omleta
• Fritati
• Mesne kroglice

Zaradi raznolikosti in ne tako močnega okusa jo lahko primešamo skoraj kateri koli jedi na svetu. Zgoraj so naštete le nekatere ideje, vsekakor pa lahko recepte prirejate popolnoma po svoje. Je zares čudovito živilo iz katerega lahko nastanejo prave mojstrovine, zdaj je na vas, da jih ustvarite.

Avtor: Žiga Kastelic, FOTO: pixabay.com

Blitva

Blitva-je-ena-izmed-najbolj-vsestranskih-vrtnin

Blitva-ponuja-veliko-moznosti-kombiniranja-z-drugimi-jedmi

Vse-o-blitvi

Kostna juha se sliši precej grozno, a za tem imenom se skriva ogromno dobrih stvari. Kostna juha oziroma juha iz kosti je nekaj, kar velja za superživilo in domače zdravilo. V Sloveniji jo poznamo tudi pod drugimi imeni, vseeno pa gre za točno tako juho, kot pove samo ime. Juha iz kosti ali kostna juha. V naši regiji je že dolgo hit, kjerkoli drugje pa je šele v zadnjih desetletjih pridobila na priljubljenosti. Kaj sploh je kostna juha, kako se jo pripravlja in zakaj nam izboljša zdravje? Več juh lahko najdete tukaj.

Kaj je kostna juha?

Kostna juha, bone broth po angleško in bouillon po francosko. Goveja, svinjska, piščančja in ribja juha veljajo za najbolj popularne različice. Najpogosteje kostno juho uporabljamo kot osnovo za kuhanje omenjenih »župc« in omak. Včasih jo nadomesti jušna osnova (goveja kocka in podobne), a ne prinaša vsega, kar ponuja kostna juha. Naše babice, none, ome in mame so nam jo pripravljale, ko smo bili bolni in to z razlogom. Vse hranilne snovi, ki se izločijo iz kosti, pozitivno vplivajo na naše zdravje. Kostna juha tako ni le juha, dodatek k juhi ampak tudi domače zdravilo.

Iz česa je kostna juha?

V zadnjih letih se je močno razširila tudi v višje rangirani kulinariki. Še vedno pa je najboljša in najbolj okusna tista kostna juha na nedeljskem krožniku. Kot pove že samo ime, so glavna sestavina kostne juhe prav kosti. Temu dodamo še zelenjavo (korenje, peteršilk, por,..) in začimbe. Prav vsaka oseba, ki jo pripravlja, ima različen postopek in različne načine priprave.

Razlikujejo se tudi po sestavinah in količini, vsak kuhar pa ima v rokavu tudi svojega asa, s katerim je njegova kostna juha najboljša. Glavni adut kostne juhe pa je počasno kuhanje. Nič dobrega se ne bo izcimilo, če bi hiteli s pripravo. Le tako bomo iz nje dobili najboljše, kar nam lahko ponudi.

Dobrobit kostne juhe na naše zdravje

Zaradi tega smo tukaj, vpliva kostne juhe na naše zdravje oziroma kako ga lahko z njeno pomočjo izboljšamo. Zaradi svojih sestavin in načina priprave je kostna juha prava zlata jama hranil in blagodejnih učinkov. To so vedeli že naši stari starši in to potrjujejo tudi številne študije, ki se ukvarjajo s kostno juho.

• krepitev imunskega sistema
• izboljšanje kakovosti spanca
• vpliva na prebavo in jo izboljša
• razstruplja jetra
• povečuje in izboljšuje apetit
• zmanjšuje vnetja
• zmanjšuje bolečine v sklepih, mišicah in kosteh
• pomlajuje kožo, lase in nohte

S kostno juho do okrepljenjega imunskega sistema

Tanko črevo je izjemno pomemben del našega telesa, saj črpa vse hranljive snovi, ki smo jih vnesli. Obenem pa je tudi prva fronta imunskega sistema. Če se poškoduje oziroma »načne« lahko dokaj hitro tudi zbolimo. Kostna juha bo, bogata z aminokislinami, to situacijo izboljšala in okrepila steno tankega črevesja. Vsebuje tudi elektrolite, maščobo, kolagen in minerale ter skrbi za pospešeno delovanje antioksidantov. Dejstvo, da juha pomaga pri bolezni, ni priplavalo po kisli župi. Prišlo je s pomočjo kostne juhe.

Kakovost spanca s pomočjo kostne juhe

Kot smo omenili ima kostna juha v sebi veliko aminokislin. Ena od teh je tudi glicin, ki sodelujejo pri nastajanju serotonina. Gospod serotonin pa je ključen dejavnik kakovostnega spanja in mirnosti. S pomočjo glicina oziroma kostne juhe se bomo sprostili, umirili anksioznost ter izboljšali naš spanec. Pri spanju bomo začutili, da lahko hitreje zaspimo, se manj zbujamo in smo dlje v stanju globokega spanca.

Kostna juha in prebava

Ker kostna juha vsebuje toliko hranilnih snovi, pomaga tudi pri izboljševanju naše prebave. Želatina in kolagen sta glavni snovi pri tem procesu. Želatina bo skrbela za boljšo absorpcijo in vezanje vode, da se bo hrana lažje premikala po našem prebavnem traktu. Kolagen pa bo črevesje napravil še bolj neprepustno in neuničljivo, saj bo zdravil in obnavljal celice črevesne stene. V povezavi z aminokislinami bo prebava izboljšana, naše telo pa nam bo hvaležno, ker smo pojedli kostno juho.

Jetra bodo razstrupljena

Aminokislina glicin, ki se nahaja v kostni juhi bo poskrbela oporo jetrom, da bodo lažje predelale vse strupene snovi. Prav zato se kostna juha priporoča po žurerskih nočeh in bolniških dneh, ko je naše telo v slabšem stanju. Jetra takrat opravljajo levji delež razstrupljevanja in s kostno juho jim lahko pri tem pomagamo. Seveda pa s tem pomagamo sebi.

Imeli bomo več apetita

Za izboljšanje oziroma povečanje apetita bodo poskrbele soli nukleinske in glutaminske kisline. V možganih bodo sprožile proces, zaradi katerega bomo imeli željo po še. Seveda pa bo kostna juha, ki ima dodane še svoje začimbe, že tako sprožila željo po pitju vode in hrani. Nič čudnega, da so prav nedeljska kosila tako obilna.

S kostno juho do zmanjšanja vnetij

Kostni mozeg, ki bo del juhe, bo bogat z omega 3 maščobnimi kislinami. Te nam bodo pomagali pri vnetjih, predvsem kroničnih, kot sta artritis in revma. Da kostna juha deluje protivnetno in zmanjšuje vnetne procese, je ključna uporaba kosti pašnih živali. Če so se te pasle na prostem in krmile z navadnim senom, pa je možnost po prejetju omega 3 kislin še nekoliko višja.

Manj bolečin v sklepih in mišicah

Ponovno bo na terenu glicin, ki se mu bo tokrat pridružila še aminokislina prolin. Prvi je potreben za nastanek kreatina, ki znano zagotavlja delovanje mišic. Drugi, prolin, pa bo skupaj z njim lajšal vnetja in pospeševal rast mišic in tkiv. Ko pa bosta v naše telo zaradi kostne juhe vstopila še hondroitin in glukozamin pa se bodo zmanjšale tudi bolečine v sklepih.

Kostna juha naj bi bila odlično zdravilo za artritis, saj uspešno nadomešča vse snovi, ki jih v takih primerih telesu primanjkuje. Pomagala bo tudi kostem, ki jih bo ohranjala močne in zdrave. Naše kosti potrebujejo veliko mineralov, kot so kalcij, fosfor in magnezij. Seveda jih kostna juha tudi vsebuje in s tem pomaga predvsem starostnikom.

Pomladila bo naše telo

Kostna juha bo z vnosom kolagena in vnosom njegovih sprožilcev v naše telo, le tega tudi pomlajala. Ohranjala ga bo mladostnega, napetega in zdravega. Zaustavlja nastanek celulita, aken, ekcemov in suhe kože. Tudi na tak način nam bo kostna juha pomagali v življenju, saj v sebi skriva veliko več, kot pove samo ime.

Kostna juha postaja vrhunski izdelek

Če je pred desetletji veljala le za dodatek juhi, je zdaj že legendarna. Takrat so jo uporabljali le v nekaterih regijah, zdaj pa se širi že v vrhunsko kulinariko. Kuhajo in reklamirajo jo slavni ljudje, ki šele zdaj odkrivajo njene dobre lasntosti. Kostno juho še vedno veliko ljudi gleda z viška in ji ne posveča velik pozornosti, saj je le osnova za glavno juho.

Snovi, ki jh vnesemo z njenim užitjem so vredne zlata. Za najbolj okusno in najboljšo kostno juho pa povprašajte babico, mamo ali sosedo – tistega, ki jo najboljše pripravi. Če vam ne bo izdala vseh skrivnosti kostne juhe, pa jo dodelajte po svoje. Ustvarite svojo kostno juho in si izboljšajte življenje. Tako preprosto je.

Avtor: Žiga Kastelic, FOTO: pixabay.com

Kostna-juha-iz-govejih-piscancjih-svinjskih-ali-ribjih-kosti

Cudovita-kostna-juha-ki-se-kuha-ze-stoletja

Kostna-juha-bo-izboljsala-nase-zdravje

Prosena kaša velja za nostalgično hrano, ki starejše spomni na njihovo otroštvo. Čeprav se zdi, da je bilo obdobje brez prosene kaše, pa temu ni tako. Bogata s hranili in okusna, ko jo pripravimo prav, je prosena kaša ena od najboljših sestavin za naš jedilnik. In v trenutkih, ko začnejo temperature padati, se spomnimo na okusnost prosene kaše.

Pripravljamo jo lahko z nešteto drugimi sestavinami, ki pa se bodo to jesen in zimo umaknila jabolkom. Prosena kaša z jabolki je energijska in hranljiva bomba okusov, ki bo popestrila jutro ali kar cel dan tistemu, ki jo bo pripravljal. Za piko na i pa še zasebni recept prosene kaše z jabolki, ki komaj čaka na mrzle dni.

Prosena kaša in njen pomen

Navadno proso je rastlina, ki jo človeštvo pozna že več kot šest tisoč let. Danes so najbolj poznani izvozniki prosa Indija, Rusija, Turčija in Ukrajina. Ker je proso živilo brez glutena, je pogosta sestavina na jedilniku ljudi s celiakijo. Prosena kaša je nič drugega kot oluščeno zrnje prosa. Vsebuje nekaj več kot deset odstotkov beljakovin, bogato pa je z vitamini B, folno kislino, kalcijem, magnezijem, cinkom in železom.

Proso je zdravo živilo

Kot smo že omenili ga lahko uživajo ljudje s celiakijo, saj ne vsebuje glutena. Poleg te odlične lastnosti pa proso odlikuje tudi nekaj drugih lastnosti, ki lahko pozitivno vplivajo na naše zdravje.

• Odlično je zmanjšanje tveganja nastanka sladkorne bolezni tipa 2
• Izboljšuje rast las in nohtov ter jih hitreje obnavlja
• Odvaja odvečno vodo iz našega telesa
• Vsebuje veliko količino beljakovin
• Vsebuje precej vitaminov B
• Pomaga pri razstrupljanju našega telesa
• Zdravi črevesno floro
• Izboljšuje našo prebavo

Kako skuhati proseno kašo?

Priprava prosene kaše je morda najbolj enostavno opravilo, ki bi se ga lotili v domači kuhinji. Oprano proseno kašo stresemo v vrelo vodo in kuhamo petnajst minut. Posodo odstavimo z ognja in pustimo stati nekaj minut. Prosena kaša je skuhana in to je ves postopek, kar se tiče same prosene kaše. Le poredko pa je prosena kaša jed, ki se na krožniku znajde sama. Dodajamo jo sladkim in sladim jedem, ker velja za izjemno raznoliko živilo.

Prosena kaša z jabolki in cimetom

Recept za zimske dni, ki prihaja iz dolgoletne uporabe v kuhinji. Čeprav gre za nekoliko bolj zimski recept, je prosena kaša z jabolki in cimetom lahko tudi jed za vroče dni.

Sestavine:

• 1 skodelica prosene kaše
• 2 skodelici vode
• 1,5 skodelice mleka (lahko tudi sojino, mandljevo ali podobno)
• 2 jabolki
• 1 čajna žlička cimeta
• 1 čajna žlička vanilije
• Ščepec soli
• 2 čajni žlički javorjevega sirupa
• 1/3 skodelice rozin (poljubno)
• Orehi (lahko za nadev, ponovno poljubno)

Postopek:

V posodi segrejemo vodo. Med kuhanjem vode speremo proseno kašo, kar lahko storimo tudi preko noči, če imamo čas za to. Ko voda zavre v posodo dodamo proseno kašo in zmanjšamo moč ognja. Na nižji temperaturi kuhamo petnajst minut ali do želene konsistence. V vmesnem času narežemo jabolka in pripravimo ostale sestavine. Ko je prosena kaša skuhana ji dodamo mleko, jabolka, cimer, vanilijo, javorjev sirup, sol in rozine. Premešamo in nekoliko povečamo moč ognja. Kuhamo dokler jabolka ne postanejo želene konsistence. Ko so jabolka dovolj omehčana proseno kašo prestavimo v lepo skodelico in jo potresemo z nekaj orehi in ščepcem cimeta.

Zaradi količine, ki ni prirejena vsaki določeni osebi, se lahko priprave lotimo tudi drugače in z drugimi sestavinami.

Avtor: Žiga Kastelic, FOTO: pixabay.com

Prosena-kasa-je-pogosto-zivilo-na-jedilnikih

Prosena-kasa-z-jabolki-in-cimetom

Pripravljanje-prosa-oziroma-prosene-kase

Klinčki so začimba, ki se jo najpogosteje uporablja v hladnejših mesecih. Nageljnove žbice kot pravimo klinčkom niso namenjene le aromatiziranju, temveč prinašajo tudi pestro bero drugih prednosti in lepih lastnosti. Vsesplošno poznavanje klinčkov je omejeno na njihovo uporabo v hrani in pijači ter zimski čas, a v sebi skrivajo mnogo več. Ste vedeli, da so na začetku rožnate barve? Take in podobne informacije vas čakajo v nadaljevanju, kjer bomo razkrili izvor klinčkov, njihovo zdravilno vrednost in obilo drugih zanimivosti.

Klinčki skozi kratek opis zgodovine

Prva omemba klinčkov je datirana v tretje stoletju pred našim časom. Kitajski cesarji dinastije Han naj bi od tistih, ki so želeli spregovoriti pred njimi, zahtevali žvečenje klinčkov, da si izboljšajo zadah. V prvem stoletju našega časa so dosegli Rimsko cesarstvo, kjer jih je prvi opisal Plinij starejši. Dve stoletji kasneje pa so bili že v Egiptu. Vsi omenjeni zapisi klinčkov so le zapisi, arheološke najdbe klinčkov so nekoliko kasnejše. Najstarejši najdeni klinčki pripadajo tržnemu pristanišču na Šri Lanki, ki je obratovala okoli leta 1000.

Klinčki so svoj »razcvet« po svetu doživeli v časovnem okviru, ki mu radi pravimo kar srednji vek. V tistem času so rasli le na nekaterih otokih otočja Moluki. Otočje z več kot tisoč otoki se nahaja blizu Nove Gvineje in velja za dom klinčkov ter muškatnih oreščkov. Na otočku Ternate je tudi najstarejši drevo klinčkov, ki je staro več kot 350 let.

Bolj kot je napredovala mednarodna trgovina več klinčkov je bilo po svetu, veliko vlogo pa je pri tem igrala Nizozemska vzhodnoindijska družba, ki je držala primat okoli sedemnajstega stoletja. Danes so najdeni praktično povsod, a so še vedno najdeni na le nekaj otočjih. Indonezija, Madagaskar, Šri Lanka, Singapur in Komori so države, ki izvažajo največje količine klinčkov.

Kako rastejo?

Klinčki rastejo na drevesih, ki zrasejo tudi do dvanajst metrov v višino. Imajo velike liste in krimson rdeče cvetove, ki imajo sprva obledeli, nato pa se spremenijo v zeleno ter na koncu v rožnato rdečo barvo. Slednja pomeni, da so pripravljeni za obiranje. Dolgi so do dva centimetra. Da pridejo do svoje poznane oblike, jih je potrebno sušiti tri dni, kjer odpadejo vsi deli cvetnega popka razen žbice, ki jo poznamo kot klinček. Ime nageljnova žbica nima nobene povezave z nageljni, le žbica je tisti del imena, ki ima nekaj logike, saj so oblike starinskega žeblja.

Klinčki v kulinariki

Kot začimba se najpogosteje uporabljajo v gostinstvu predvsem v hladnejših mesecih leta. Najpogosteje jih dodamo kuhanemu vinu in drugim vročim pijačam, ki jih pripravljamo pozimi. Poleg tega so redni del sestave kompotov, sladic, peciva, suhih salam, marmelad, kislega zelja in svinjskih pečenk. Pri kuhanju se najpogosteje uporabljajo celi klinčki, v pekovski niši pa se uporabljajo zmleti.

Odvisno od države imajo v kulinariki drugačno vlogo, a se le ta ne razlikuje tako monumentalno. V azijskih kulturah so začimba za curryje, marinade, mesne jedi in sadne kompote. V mehiških jedeh jih najdemo ob kumini in cimetu, najpogosteje v jedeh, kot je rižev puding.

Klinčki se odlično znajdejo ob cimetu, vaniliji, rdečemu vinu, baziliki, čebuli, citrusih, janežu in vseh vrstah popra. Pri shranjevanju klinčkov raje kupite cele klinčke in ne zmletih. Slednji bodo izgubili okus in vonj po nekaj mesecih, medtem ko bodo celi ostali sveži še zelo dolgo časa.

Klinčki v drugih pogledih življenja

Znajdejo se tudi v drugih stvareh, ne le v jedeh in pijači. Predstavljajo eno izmed začimb v določenih vrstah cigaret in cigar. Zaradi močne arome se lahko uporabljajo kot repelenti za žuželke, predvsem dobro učinkujejo proti mravljam. Največji pomen klinčki predstavljajo v medicini, tako tradicionalni kot alternativni. Zaradi vsebnosti velikih količin evgenola, aromatske komponente oziroma eteričnega olja, imajo kar nekaj moči pri izboljšanju našega zdravja.

Kar se tiče alternativne medicine in uporabe klinčkov, je ta zelo pogosta na področju Azije. Imeli naj bi moč vzpostavljanja toplote tam, kjer je primanjkuje. Obenem pa poskrbijo za pretok energije v telesu, predvsem v ledvicah in želodcu. Učinkovito jih uporabljajo tudi pri odpravljanju stresa, tesnobe, glavobola, visokemu pritisku in nespečnosti, velik hit pa so pri nosečnicah. Zmleti klinčki dodani v hrano naj bi okrepili maternico in olajšali porod. Medtem, ko so nekateri izmed omenjenih načinov uporabe dokazani tudi v zahodni medicini, je veliko odvisno od količine in osebe, ki to uporablja.

Klinčki imajo močno aromo. Evgenol se uporablja kot dišava in eterično olje, a pogosto si želimo le nekaj dišave v zimskih časih. Rešitev je preprosta. Vse, kar potrebujete sta pomaranča in nekaj klinčkov. Pomarančo položite na manjši krožnik in vanjo zapičite želeno količino klinčkov. Zaradi vlažnosti pomaranče, ki jo bodo vsrkavali in oddajali v prostor, bo le ta prav prazničen in čudovit.

Z njimi do izboljšanja zdravja

Vsekakor lahko klinčke uporabite za prej omenjene težave, ki vas pestijo. Klinčki so lahko vsekakor zdravilno sredstvo, če ga uporabljamo v pravih količinah in za prave stvari. Vsebujejo vlaknine, vitamin C in vitamin K ter imajo zelo malo kalorij. En gram mletih klinčkov ima le deset kalorij, a ta gram predstavlja petnajst odstotkov potreb našega telesa po manganu. Z njimi se lahko polotimo kostnih težav, prebavnih težav zaradi vsebovanih vlaknin in preprečujemo strjevanje krvi zaradi vitamina K.

Evgenol, ki je v njih, deluje kot antioksidant in tako zmanjšuje oksidativni stres. Mnoge študije so pokazale, da oksidativni stres lahko vodi k staranju in kroničnim boleznim. Druge so pokazale učinkovitost pri rakavih obolenjih in boleznih jeter, a so te še v poteku in ne dovolj priznane. Veliko bolj raziskana je vloga klinčkov pri zaviranju rasti bakterij v našem telesu, saj posledično preprečujejo krče, drisko, utrujenost in bolezni dlesni.

Pazljivo pri klinčkih

Tudi najbolj zdrava živila so lahko nevarna za naše zdravje. Če vam klinčki niso ravno po godu ali jih ne smete uživati, potem jih izločite iz svojega domovanja. Zaradi vsebnosti evgenola so zares močna začimba s katero nikakor ne smemo pretiravati. Kot vsako drugo živilo klinčke uporabljajte po zdravi pameti in v predpisanih količinah. Prav zaradi močnega okusa in vonja s tem verjetno ne boste imeli preveč težav.

Klincki-in-vse-cesar-niste-vedeli-o-njih

Klincki-so-ena-izmed-najbolj-priljubljenih-zacimb-na-svetu

Klincki-v-kulinariki-odlicno-sodelujejo-z-drugimi-zacimbami

Klincki-imajo-mocno-in-izrazito-aromo-ki-lahko-pricara-carobno-vzdusje

Bočno parkiranje je še ena od tistih stvari, ki se je marsikdo boji ali pa vsaj ni prepričan, če jo obvlada. Res je, da je to, je ena od stvari, ki smo se je v avtošoli morali tako ali drugače vsi naučiti, ali je to veščino kdo obdržal v sebi, pa je drugo vprašanje.

Bočno parkiranje ni nobena velika znanost. Mnogi se bojijo, da s seboj prinaša poškodovane in popraskane avtomobile, vendar to ni nujno res. Ko se bočnega parkiranja dobro naučimo in ga redno uporabljamo, nam to znanje ostane za vse življenje. Pomembno pa je, da pridobljeno znanje in spretnosti obnavljamo. Za tiste, ki osnov bočnega parkiranja še ne poznate, smo pripravili nazoren prikaz in videoposnetek, ki vam bo v pomoč.

Bočno parkiranje po korakih

Če želimo obvladati bočno parkiranje, moramo biti precej natančni in previdni. Svoje vozilo ustavimo vzporedno z vozilom, za katerim želimo parkirati, in sicer tako, da je med boki vozil približno 60 centimetrov. Za to parkiranje je v začetku pomembno, da sta zadnja odbijača obeh vozil v isti črti. Če je naše vozilo daljše, pa naj bosta v isti črti sprednja odbijača. Pravilno parkiranje zahteva uporabo vseh štirih smernikov.

Drugi korak: za to parkiranje je treba volan dobro obrniti

S počasno vožnjo peljemo vzvratno in obračamo volan v desno – tako, da pripeljemo avtomobil v položaj kota 45 stopinj. Pred tem dobro pregledamo okolico in razmere na cesti, saj nikoli ne morate vedeti, kje je še kakšen avtomobil ali morda pešec. Če se vam od zadaj kdo približuje, bočno parkiranje prekinite in počakajte, da gre drugo vozilo mimo vas.

Bočno parkiranje, tretjič

Z vožnjo vzvratno nadaljujemo toliko časa, dokler se desni konec odbijača na našem vozilu ne približa levemu delu zadnjega odbijača na že parkiranem vozilu. Od tu naprej je bočno parkiranje mala malica.

Četrti korak: parkiranje je končano

Volan začnemo obračati v levo in se pomikati nazaj, da se vozilo ustavi vzporedno z robom vozišča. Sprednji kolesi lahko pustite v poševni legi, saj boste tako lažje odpeljali na cesto po istih kolesnicah.

V vmesnem času ne pozabite spremljati okolice in tega, koliko sta od vašega vozila oddaljena sprednji in zadnji avtomobil. Če je treba, lahko postopke parkiranja vmes popravljate, ko je bočno parkiranje opravljeno, pa ne pozabite na zavarovanje vozila pred nepredvidenimi premiki. Uporabite ročno zavoro, vozilo naj bo v prvi prestavi.

Zgoraj si lahko to parkiranje ogledate v slikah, tu pa tudi na posnetku. Morda bo s posnetkom lažje.

Bočno parkiranje z matematiko?

Za konec še nekaj za šalo: znanstveniki so za vse, ki se mučijo z bočnim parkiranjem, razvili celo matematično formulo. Enačbo je izdelal profesor matematike Simon Blackburn z londonske univerze. Čeprav bi ta formula parkiranje lahko poenostavila, obstaja bojazen, da bi zaporedje korenov in oklepajev voznike prej zmedlo kot jim omogočilo enostavno parkiranje. Profesor pravi: »Če razumete naklone in dimenzije svojega avtomobila, lahko parkirate lepo in samozavestno.«

Enačba se začne z uporabo polmera, ki nastane, če avto vrtimo v krogu, in z razdaljo med sprednjimi in zadnjimi kolesi vozila. Potrebni so tudi podatki o dolžini nosu avtomobila in njegovi širini, poznati moramo tudi širino avtomobila, ki bo parkiran poleg našega. Tako naj bi natančno vedeli, koliko je treba volan obrniti, da bo bočno parkiranje popolno. Bi verjeli temu?

Kakor koli že, če vam je bočno parkiranje mačji kašelj ali pa ne, nikar ga ne vzemite dobesedno, kot je to prikazano na spodnjih dveh fotografijah …

Avtorica: M. S.

bocno-parkiranje-prikazna

bocno-parkiranje-po-korakih

bocno-parkiranje-ni-znanost

Izpit za avto obsega več korakov, preizkusov in učenja. Namenjen je temu, da bodoči voznik postane čim bolj pripravljen na samostojno vožnjo. Prav tako je pomembno, da se počuti samozavestno glede svojih sposobnosti za volanom. Čeprav mnogi menijo, da gre za enkratno investicijo, ki za vedno izboljša mobilnost posameznika, pa je res, da je opravljanje izpita za avto za mnoge velik finančni zalogaj. Za vas smo pripravili vse informacije o tem, koliko stane pridobivanje vozniškega dovoljenja, kaj vse potrebujete in kakšen je postopek. Srečno!

Izpit za avto opravljate v več korakih:

1. Izberite avtošolo in inštruktorja

Izpit za avto se lahko opravlja pri ogromno različnih avtošolah po vsej Sloveniji. Prvi korak, ki ga morate narediti je, da izberete kvalitetno avtošolo in inštruktorja, ki mu zaupate. Poskusite zbrati čim več informacij o potencialnih avtošolah, preberite vse, kar je dostopno. Veliko ljudi izbira avtošolo tudi glede na priporočila znancev, kar je lahko dobra metoda, še vedno pa vam ne more zagotoviti stoodstotnega zadovoljstva. Kar je všeč nekomu drugemu, ne bo nujno tudi vam. Ključno je, da si vzamete čas in raziščete več različnih ponudnikov ter se nato odločite glede na svoje želje in cilje.

2. Opravite zdravniški pregled

Vsak, ki želi opravljati izpit za avto, mora pred začetkom praktičnega usposabljanja opraviti zdravniški pregled. Pregled opravi specialist medicine dela, prometa in športa. Zdravnik med pregledom preveri vidne funkcije, splošno zdravstveno stanje in pregleda zdravstveno dokumentacijo. Na podlagi pregleda izda zdravniško spričevalo, ki potrjuje sposobnost posameznika za vožnjo. Zdravniški pregled je plačljiv, cena pa se giblje med 40 in 50 evri. Najprej se morate naročiti na pregled, čakalne dobe običajno niso dolge. Pred pregledom je treba pri osebnem zdravniku naročiti zdravstveni karton, ki ga prinesete s seboj. Če nosite očala ali leče, jih prav tako prinesite na pregled.

3. Udeležite se tečaja prve pomoči in kasneje še izpita

Tečaji prve pomoči običajno potekajo na območnih enotah Rdečega križa ali pa v prostorih avtošole. Če se odločite za opravljanje izpita tekom srednje šole, veliko šol ponuja organiziran tečaj in izpit iz prve pomoči, zarad česar je srednješolcem pogosto lažje, ker tečaj opravljajo skupaj s svojimi vrstniki. Tečaj obsega deset ur, kjer se obravnava teorija in izvajajo praktične vaje, izpit pa je potem prav tako sestavljen iz teoretičnega (pisnega in ustnega) dela in praktičnega dela. Ko opravite tečaj prve pomoči, prejmete potrditveno kartico, ki je tudi pogoj za prijavo na CPP – izpit iz cestnoprometnih predpisov.

View this post on Instagram

A post shared by Pomagaj Prvi (@pomagajprvi)

4. Opravite tečaj in izpit CPP

Več težav kot prva pomoč večini bodočih voznikov ponavadi dela CPP izpit. Tečaj poteka ponavadi v prostorih izbrane avtošole, obsega pa 24 šolskih ur. Prisotnost na tečaju je delno obvezna, v vsakem primeru pa se priporoča, da posameznik čim manj manjka in si poskusi zapomniti čim več informacij že tekom tečaja. Konec koncev se tam naučimo predpisov in pravil, ki jih bomo morali vedeti za vse življenje.

Ko opravite CPP tečaj, se lahko na Upravni enoti prijavite na CPP izpit – teoretični del izpita za avto. Pri prijavi boste potrebovali potrdilo o opravljenem CPP tečaju, zdravniško spričevalo, kartico o opravljenem izpitu iz prve pomoči in osebni dokument. Izpit ponavadi traja 40 minut, rešujejo se testne pole prek računalnika. Za uspešno opravljen izpit je potrebno imeti vsaj 88 % pravilnih odgovorov. Če izpita CPP niste opravili, se je treba ponovno prijaviti.

5. Začnite s praktičnim delom – urami vožnje

Ko ste opravili teoretični del, se prične bolj razburljiv del izpita za avto. Medtem, ko se marsikdo boji prvič sesti za volan, drugi komaj čakajo na ta trenutek. Ne glede na to, ali ste že kdaj sedeli za volanom ali ne, vas bo inštruktor obravnaval na enak način, vam razložil vse potrebno o avtomobilu in vas vodil skozi prve korake vožnje.

Običajno se prvih nekaj ur (količina je odvisna od posameznika) opravi na poligonu ali centru varne vožnje, da dobite občutek za vožnjo. Ko inštruktor presodi, da ste zreli za prvo vožnjo v prometu, vas pelje na manj prometne ceste in začnete vaditi vožnjo po naselju.

Naučili se boste različnih vrst parkiranja, vključevanja in vožnje po avtocesti, izven naselja, vožnje v različnih vremenskih pogojih, dnevne in nočne vožnje. Za prijavo na praktični del izpita je potrebnih 20 ur, vendar rezultati kažejo, da zelo malo posameznikov dejansko opravi izpit po 20 urah vožnje. V povprečju je potrebnih od 30 do 35 ur vožnje, da posameznik opravi izpit za avto.

Pri vprašanju, kdaj se prijaviti na izpit, vam bo zagotovo pomagal in vas usmerjal tudi vaš inštruktor vožnje, ki bo znal najbolje oceniti vaše znanje. Seveda pa se je vedno priporočljivo zanašati tudi na svoj občutek. Če še niste dovolj samozavestni za volanom, je včasih vseeno priporočljivo opraviti še kakšno dodatno uro vožnje.

6. Prijavite se na glavno vožnjo in počakajte na svoj termin

Na izpitno vožnjo se lahko opravi vsak, ki je polnoleten in je opravil vsa predpisana izobraževanja ter tečaje. Prijavite se na najbližjem izpitnem centru in počakajte na svoj termin – v nekaterih mestih so čakalne dobe daljše kot drugje.

Če na izpitno oziroma glavno vožnjo čakate dlje časa, je priporočljivo, da v tem času še vseeno opravite nekaj ur, da boste na izpit prišli samozavestni. Izpitna vožnja ponavadi traja med 30 in 50 minut, zajema pa nekaj teoretičnih vprašanj o vozilu ali varnosti v prometu, vožnjo v naselju, parkiranje/manevriranje, včasih tudi vožnjo po avtocesti in izven naselja. Ko ste izpit za avto opravili, boste prejeli vozniško dovoljenje.

Izpit za avto – cena?

Cena za vozniški izpit je odvisna od več dejavnikov, predvsem pa od izbire avtošole in števila opravljenih ur. Različne avtošole nudijo različne pakete z določenim številom ur vožnje, lahko pa se odločite tudi za plačevanje po urah. Cena ene ure se giblje med 40 in 50 evri, odvisno od ponudnika. Za izpit za avto je od nekdaj veljalo, da je stal približno enako kot povprečna neto plača.

V zadnjih letih se je tako kot druge stortive in dobrine precej podražilo tudi opravljanje vozniškega izpita. Za celoten paket skupaj s tečajem in izpitom prve pomoči, CPP tečajem in izpitom, zdravniškim spričevalom, praktičnim delom izpita, glavno vožnjo in urejanjem vseh potrebnih dokumentov lahko pričakujete, da boste za izpit za avto odšteli od 1200 do 1500 evrov, odvisno seveda od ponudnika in števila opravljenih ur.

• Cena zdravniškega spričevala: 40-59 evrov
• Ura vožnje: 40-50 evrov
• Izpitna vožnja: 37,5 evra
• CPP tečaj in izpit: 130-170 evrov
• Cena izdaje vozniškega dovoljenja: 21 evrov

V kolikšnem času večina ljudi opravi izpit za avto?

Poleg cene in postopka pa marskoga zanima tudi, kako dolgo danes traja, da pridobimo vozniško dovoljenje. V tem primeru je veliko odvisno od vas in vaših želja, nekaj pa tudi od čakalnih vrst na izpitno vožnjo in razpoložljivosti inštruktorja vožnje.

Če se vam mudi in vam gre vožnja dobro od rok, lahko v najboljšem primeru izpit za avto opravite tudi v šestih mesecih – od čistega začetka do čistega konca. Potrebnih je 20 ur vožnje, 21. ura je lahko že izpitna vožnja. Večinoma pa vozniki potrebujejo okrog 30 ali celo več ur, da imajo dovolj znanje in izkušenj za doseganje standardov na izpitni vožnji. Marsikdo ima v času tečaja rad ure vožnje vsak dan, marsikdo za to nima časa ali pa mu ni v interesu. Še en ključen dejavnik, ki vpliva na hitrost opravljanja izpita za avto, je zagotovo tudi razporejanje ur vožnje.

Najpogostejše napake, ki jih udeleženci počnejo na izpitni vožnji

Preberite, da se jim izognete.

• parkiranje: če pri vzvratnem ali bočnem parkiranju potrebujete veliko popravkov in ob tem ne spremljate učinkovito ogledal, lahko zaradi tega padete na izpitu.
• slabo opazovanje okolice: ocenjevalci in inštruktor vožnje si želijo, da voznik skrbno spremlja okolico in promet – če premalo pogosto pogledate v stranska in vzvratno ogledalo, se to smatra kot napaka.
• znanje o avtomobilu in predpisih: ko se usedete v avto, vam bo izpitna komisija najbrž postavila nekaj vprašanj, na katera morate znati odgovoriti, sicer praktični del vožnje morda sploh ne bo sledil.
• neupoštevanje znakov in predpisov: vozniku, ki opravlja izpit za avto, se lahko seveda zgodi, da spregleda kakšen znak za odvzem prednosti ali naredi kakršnokoli drugo napako, ki krši prometne predpise. V tem primeru se izpitna vožnja zaključi in prijaviti se je treba na nov termin.

Ne glede na vse pa je pomembno, da je na prvem mestu vaša varnost in varnost soudeležencev v prometu. Kljub temu, da boste pred izpitno vožnjo verjetno živčni, poskusite globoko zadihati in se sprostiti. Če izpita za avto ne opravite v prvo, to ni nič nenavadnega ali slabega. Nikomur ne škodi nobena dodatna ura vaje, če si s tem zagotovi večjo varnost v prometu in boljše znanje.

O tem smo pa že pisali tukaj.

izpit-za-avto-prikazna

izpit-za-avto-ogledalo

izpit-za-avto

izpit-za-avto-poligon

Izpit za avto je pomembna prelomnica v zivljenju.

Pripravil: NaDlani.si; Foto: Pexels, Unsplash, arhiv

Noč čarovnic otrokom predstavlja dan, ko se lahko našemijo v čarovnice in takšne ali drugačne pošasti, pa tudi odrasli si lahko privoščijo svojo zabavo. Prav zares, duhovi, vampirji in podobna bitja vseh starosti zagotovo pričakujejo obilje zabave … Zakaj ne bi letos torej pripravili vrhunsko zabavo, katere se bodo vsi še dolgo spominjali? V nadaljevanju vam zato predstavljamo super ideje za noč čarovnic, katerih bodo veseli prav vsi.

Za noč čarovnic priredite ples v maskah

Že sama ideja se sliši zelo zanimivo, kajne? Najprej se morate odločiti, ali bo vaša maškarada imela temo ali ne. Nato pripravite vabila, ki bodo izdelana v duhu maškarade. Gostom morate povedati, da so kostumi zaželeni, maske pa obvezne. Kdo bo nosil najstrašnejšo masko? Kdo bo najbolj skrivnosten in kdo najbolj eleganten? Ples za noč čarovnic seveda ne sme miniti brez tekmovanja za najboljšo masko!

Kaj vam bo ples, če ne boste poskrbeli za ustrezno glasbo? Seznam glasbe je lahko trendi in zabaven, na njega pa morate obvezno uvrstiti “Thriller” in skladbe iz muzikala “Fantom iz opere”, lahko pa posežete tudi po mešanici glasbe iz različnih grozljivk.

Noč čarovnic je popolna le s kopico izrezljanih buč

Različne ideje za noč čarovnic se bodo kar vrstile. Vaše goste povabite, da s seboj prinesejo svoje buče. S tem se boste izognili stroškom, ki bi nastali, če bi za vse buče morali poskrbeti sami. Poskrbite za ustrezno orodje za izrezovanje buč, nato pa starše in otroke povabite, da se udeležijo tekmovanja v izrezovanju najlepše buče. Podelite lahko nagrado za najlepšo, najbolj strašno in najbolj smešno bučo. Več nasvetov lahko najdete tukaj.

Na noč čarovnic mrtvi vstajajo iz svojih grobov

Družino in prijatelje povabite, da na zabavo pridejo oblečeni kot njihova priljubljena slavna osebnost. Mrtva slavna osebnost. Res je, da sta Marilyn Monroe in Elvis oba zelo znana, a kdo želi na zabavi videt deset “Merlinc” in petnajst Elvisov? Spodbudite svoje goste k temu, da bodo izvirni in ideje za noč čarovnic se bodo kar kresale. Naj se ne omejijo samo na igralce in pevce, saj obstaja kopica zgodovinskih oseb, v katere se lahko našemijo. Dobrodošle so tudi slavne mumije in zombiji.

Poskrbite za pravo vzdušje

Začnite že zunaj, pri vhodu v hišo. Na tla položite kamne, ki bodo spominjali na nagrobne kamne, vhod pa osvetlite z barvno verigo žarnic, ki bo poskrbela za oranžno, rdečo ali modro svetlobo. Za večjo dramatičnost lahko goste sprejemate pri stranskem vhodu, če ga seveda imate.

Za primerno vzdušje pa poskrbite tudi v notranjosti hiše. Ideje so naslednje: izberite sobo ali dve, kjer se bodo gosti zadrževali, in ju okrasite s primernimi okraski. Ne pozabite na skeletnjake, pajčevine, umetne pajke, meglo in ogledala. Svetloba naj bo pridušena. Seveda pri tem pomislite tudi na starost gostov. Če bodo prisotni tudi majhni otroci, nikar ne pretiravajte s strašljivimi dodatki.

Verjamete, da obstajajo duhovi?

Tema vaše zabave za noč čarovnic so lahko tudi duhovi. V tem primeru  uporabite ogromno sveč, ki jih razporedite vsepovsod po sobi. Za okrasitev sobe uporabite tudi gaze in druge eterične materiale oz. tkanine, ki bodo spominjale na duhove. Najemite vedeževalko ali klicalca duhov in še pred koncem večera priredite zabavno seanso.  

Ideje za noč čarovnic: hrana in pijača

Bodite kreativni pri izbiri menija. Pire krompir lahko oblikujete v možgane, črevo pa iz med seboj povezanih klobas. Očesne votline naj bodo kar iz polovice jajčne lupine. Tudi z želatino lahko oblikujete različne dele telesa. Poskrbite še za pijačo: za noč čarovnic bo kot nalašč krvavi punč, ki ste ga pripravili iz brusničnega soka, sode in rdečega barvila za živila.

Upamo, da boste med vsemi idejami našli kakšno, ki bo ustrezala tudi vam. Bodite originalni in izvirni ter prepustite domišljiji prosto pot. Veliko zabave vam želimo!

noc-carovnic-prikazna

noc-carovnic-domisljija

noc-carovnic-vzdusje

noc-carovnic-buce

Tokio je glavno mesto Japonske in eden najbolj zanimivih krajev, ki jih lahko obiščete v Aziji. Je tudi dom cesarske palače ter sedež vlade in parlamenta. Mesto je gosto poseljeno. Zaradi svoje ugodne lege predstavlja tudi odlično izhodišče za raziskovanje drugih delov države.

Tokio se drži tudi naziv enega najdražjih mest na svetu glede na življenjske stroške. Gre za eno najsodobnejših mest, ki izstopa po svoji infrastrukturi in zasnovi. Zaradi dobrih promernih povezav (dobro razvito železniško in podzemno omrežje) je z lahkoto prehajati z enega dela mesta do drugega.

Tokio je znan po številnih znamenitostih, ki pritegnejo turiste. Pohvali se lahko z muzeji, festivali, kulinariko in profesionalnimi športnimi klubi. Gre za mesto, ki ponuja kakovostno glasbeno in gledališko ponudbo. Predstavili smo vam nekaj predlogov, katere točke obiskati, če se odločite za potovanje v Tokio.

Tokio – Cesarska palača

Ena glavnih atrakcij Tokia je cesarska palača, ki jo obdajajo čudoviti parki iz 17. stoletja. Objekt je še vedno v uporabi; v njem živi cesarska družina. Tako kot palača je znan tudi most Nijubashi, ki vodi do njene notranjosti.

Če si želite ogledati notranjost palače, morate obisk predhodno rezervirati.

Tokio – Nakupovalna ulica Ginza

Ginza je precej znano območje, ki je prepredeno s trgovinami. Tukaj boste našli ekskluzivne trgovine. Tudi če ne nameravate nič kupiti, je že sprehod skozi območje lahko svojevrstna izkušnja. Prav tako se lahko odločite za oddih v eni izmed številnih čajnic in kavarn, od koder lahko opazujete vrvež okoli sebe.

Ob vikendih je promet na tem območju prepovedan. Vse trgovine so odprte. V bližini se nahaja znamenito gledališče Shinbashi, v katerem si lahko ogledate plesne in gledališke predstave.

Tempelj Senso

V okrožju Asakusa se na koncu dolge ulične tržnice nahaja tempelj Senso. Ta je posvečen Kannonu, budistični boginji sočutja. Zgrajen je bil leta 645. Kljub temu, da je bil večkrat obnovljen, še vedno ohranja svoj prvotni videz.

Okoli templja se razprostirajo tudi števine steze, po katerih se je zanimivo sprehoditi.

Narodni muzej narave in znanosti

Če obiščete Tokio, je smiselno zaviti tudi v izjemen narodni muzej narave in znanosti, ki se nahaja v parku Ueno. Odprt je bil leta 1871 in je eden najstarejših muzejev na Japonskem. V zadnjem času je bil popolnoma prenovljen in posodobljen. Gre za muzej, ki ga na ravni države obišče največje število obiskovalcev. V njem se nahaja približno 250.000 materialov, ki so povezani z zgodovino narave in znanostjo.

V muzeju boste našli interaktivne prikaze o razvoju vesolja, jedrske energije in transporta. Obiskovalci tako dobijo vpogled v najnovejši znanstveni in tehnološki napredek. Na ogled so tudi številni eksponati prazgodovinskih bitij. Poudarek je tudi na zgodovini Japoncev, njihovih običajev in oblačilih.

Park in živalski vrt Ueno

V osrčju prometnega Tokia boste navdušeni, ko boste naleteli na rajsko zeleno oazo. Gre za največjo zeleno površino v mestu, ki je hkrati ena najbolj priljubljenih turističnih znamenitosti. Park se ponaša s številnimi templji in muzeji, ki jih je vredno obiskati.

Park je prepreden s sprehajalnimi potmi. Poleg tega vas bo navdušila vožnja z majhnim čolnom po ribniku Shinobazu, okoli katerega se nahaja trstičje.

V tem delu Tokia se nahaja tudi živalksi vrt Ueno. Odprt je že od leta 1882. Je najstarejši japonski živalski vrt, ki slovi po pandah. Sicer pa je poleg pande možno opazovati tudi 400 drugih živalskih vrst. Vreden obiska je tudi Aqua Zoo, eden največjih akvarijev v Aziji, nad katerim bodo še posebej navdušeni naši najmlajši.

Narodni muzej

V Tokiu se nahaja tudi narodni muzej, v katerem si je možno ogledati kar več kot 100.000 pomembnih del Japonske, Kitajske in Indije. Muzej je svoja vrata odprl leta 1938. V njem si lahko ogledate tudi številne budistične skulpture z Japonske in Kitajske vse od 6. stoletja do danes.

V muzeju je možno občudovati tudi zbirke japonskih oblačil, azijske keramike in porcelana. Tukaj se nahajajo japonske slike od 7. do 14. stoletja. Tudi številni lepi primeri kaligrafije so na ogled.

Če bi se radi še bolje seznanili z japonsko kulturo in umetnostjo, se lahko dogovorite za voden ogled v angleškem jeziku.

Narava in umetnost svetišča Meiji

V Tokiu so lahko ogledate tudi svetišče Meiji, katerega so začeli graditi leta 1915, dela pa so bila končana šele leta 1926. Prvotna stavba je bila sicer uničena med drugo svetovno vojno, nato pa so jo leta 1958 obnovili. Svetišče ostaja eno najpomembnejših verskih točk v Tokiu.

Svetišče obdaja zimzeleni gozd, v katerem se nahaja kar 120.000 dreves. Pretežno gre za vrste, ki so najbolj značilne za Japonsko. V gozdu se nahaja tudi drevo želja, na katerega mimoidoči napišejo in obesijo svoje najgloblje želje.

Razgledna točka: Tokio Skytree

Tokio Skytree je točka, ki jo je skoraj nemogoče spregledati. Gre za opazovalni stolp, ki je visok 634 metrov. Dviga se iz mestne četrti Sumida v Minatu. Gre za najvišji objekt v državi in najvišji samostojni stolp na svetu. Odprli so ga leta 2012. Ker lahko z njega opazujemo prekrasen razgled na okolico, je postal ena najbolj obiskanih turističnih točk na svetu.

S stolpa je sicer razgled možno opazovati na različnih višinah. Razgled lahko opazujete s 350 metrov ali pa s 450 metrov.

Predstava v gledališču Kabuki-za Ginza

Tokio je mesto, v katerem se nahajajo številna odlična gledaišča. V Kabuki-za gledališču se odvijajo številne znane tradicionalne predstave. Predstave, ki temeljijo na srednjeveški gledališki obliki s pesmijo in plesom so med turisti izjemno priljubljene. Notranjost gledaišča sicer sprejme do 2000 obiskovalcev. Gledalcem je dovoljeno, da notri prinesejo hrano ali kupijo dobrote iz različnih restavracij.

Nekatere predstave lahko trajajo celo ure in ure. Gledalci lahko pri tem ostanejo, koliko dolgo želijo oziroma dokler zdržijo. Zaradi sproščene kulture nikogar ne moti, če boste dvorano zapustili predčasno. Prav tako ni nič narobe, če boste predstavo pospremili s smehom ali glasnim govorjenjem. V tem gledališču je to nekaj normalnega.

Tokio je vsekakor mesto, ki ga je vredno obiskati. Navdušeni boste nad vsemi kulturnimi in naravnimi lepotami, ki jih ponuja.

NaDlani.si, Vir slik: Pixabay

tokio-prikazna

zanimivosti-tokio

mesto-tokio

Bolečine v križu so pravzaprav bolečine v hrbtu, saj gre zgolj za bolj natančen opis bolečin v hrbtu. Bolečine v križu so bolečine omejene na križnični del hrbta oziroma hrbtenice, bolečine v hrbtu pa lahko zajemajo veliko področje od trtice do vratu. Če to razlikovanje pustimo nekoliko ob strani, so bolečine v hrbtu ali bolečine v križu neprijetno stanje telesa. Zakaj pride do bolečin v križu? Kakšni so triki, da se čimprej znebimo bolečin v hrbtu? Kaj moramo storiti, da nas bolečine v križu ne doletijo več?

Bolečine v hrbtu niso samo bolečine v križu

Zaradi splošnega pojma hrbet bo vedno težko določiti pravo mesto bolečine v hrbtu in s tem »zdravila« za bolečine v hrbtu. Pomembno je vedeti, kje nas boli in zakaj nas boli. Kdor vam bo želel pomagati, ali da boste vedeli kako pomagati sebi, bo potreboval lokacijo bolečin. Bolečine v hrbtu lahko delimo na spodnji del hrbta (križni in ledveni del) ter zgornji del hrbta (prsni del). Tako boste vsaj na hitro opravili z dodatnim vprašanjem, ki bi sledilo glede točne lokacije bolečine v hrbtu.

Bolečine v križu so bolečine v hrbtu, a pazljivo

Bolečine v križu so poznane tudi z imenom lumbago, ki ga doživi velika večina ljudi in to vsaj enkrat v življenju. Ledveni del hrbtenice oziroma križ ima več elementov, ki delujejo koherentno in nudijo oporo celotnemu zgornjemu delu telesa. Mišice, živci in vretenca. Prav zaradi prepleta vseh teh struktur lahko hitro pride do bolečin v križu. Spada med bolečine v hrbtu, zato se hitro preplete z njimi, a ju je vseeno pomembno ločevati.

Zakaj pride do bolečin v hrbtu in križu?

Razlogov za bolečine v hrbtu je pravzaprav nešteto. Do njih lahko pride z nenadnim gibom, ki največkrat sproži močno in ostro bolečine, zaradi katere bo omejeno gibanje. Lahko gre za dolgotrajni proces poškodovanja, kot je starost, težave s hrbtenico ali način življenja naklonjen takim bolečinam. Najpogostejši razlogi (posredni in neposredni) za bolečine v hrbtu so:

• Nepravilna drža
• Nosečnost
• Hernija oziroma zdrs medvretenčne ploščice
• Prekomerna telesna teža
• Padec
• Neaktivno ali preveč aktivno življenje
• Dvigovanje težkih predmetov
• Nenaden gib
• Težave s hrbtenico

Same bolečine delimo tudi na čas trajanja in razlog začetka le teh. Do akutnih bolečin pride zaradi poškodbe telesa, ki nastopi nenadoma in traja tja do nekaj tednov. Subakutne bolečine v križu in hrbtu trajajo največ tri mesece, saj gre za mehansko poškodbo, kot je nateg mišice, a se ta bolečina stopnjuje. Pogosto taka bolečina ovira osebo pri vsakodnevnih opravilih. Kronične bolečina pa so tiste, ki trajajo več mesecev in so ostre in hude ter se ne odzivajo na prvo zdravljenje. Tu je nujen obisk zdravnika in lociranje izvora bolečine.

Kdaj poiskati zdravniško pomoč?

Brez dvoma morate ob padcu ali nesreči poiskati zdravniško pomoč, tu ne smete obotavljati z odločitvijo. Če se vaše bolečine v križu ali drugemu delu hrbta ne ustavijo po treh dneh, odidite k zdravniku ali se z njim vsaj posvetovati. Veliko je odvisno tudi od stopnje bolečin, saj bo peklensko močna bolečina v križu oziroma hrbtu pomenila predhoden obisk zdravnika kot blažja bolečina. Če zaradi bolečin niste zmožni urinirati in odvajati blata, pojdite k zdravniku. Šibkost in mravljinčast občutek v nogah, boleče kašljanje in kihanje ter vročina so razlogi, da obiščete zdravnika. Ta vas bo diagnosticiral in vam pomagal.

Kako preprečiti bolečine v križu?

Težko je v celoti preprečiti bolečine v križu ali bolečine v hrbtu, saj na nenadne stvari nimamo vpliva. Vseeno lahko nekoliko pripomoremo k temu, da sev nekaj primerih ne bo zgodilo, da bomo obležali zaradi bolečin v hrbtu. Kar nekaj je nasvetov, ki se jih lahko držimo, da preprečimo bolečine v križu. Upoštevajte naslednje nasvete:

• Bodite aktivni vsaj pol ure na dan
• Raztezajte se in delajte vaje (predvsem, če so vas bolečine v križu že doletele)
• Ne sedite predolgo
• Sedite na pravem stolu
• Imejte pravo držo (med hojo, stanjem in sedenjem)
• Poskusite se izogibati nenadnim dvigom
• Težke stvari dvigujte pravilno in počasi
• Znebite se odvečnih kilogramov
• Spite na ustrezni vzmetnici

Večina nasvetov je primerna za zdravo življenje, predvsem aktivnost in primerna telesna teža, saj sta to lahko tudi pogoja za druge zdravstvene težave, ne samo za bolečine v križu. Veliko služb je, ki od vas zahteva sedenje in to je vsekakor razumljivo. Če imate možnost izberite stol, na katerem boste v pravi drži sedeli sproščeno in brez napenjanja. Vsako uro sedenja imejte vsaj pet minut gibanja, kar bo pripomoglo tudi k boljšemu krvnemu obtoku, vašemu počutju in kakovosti življenja.

Da se izogibate dvigovanju težkih stvari je razumljivo, a včasih pač ne gre. Prav to početje je eden izmed glavnih razlogov bolečin v križu, zato se je dvigovanja težkih potrebno lotiti pravilno. Vedno dvigujte iz počepa ali pa naj vam nekdo pomaga. Tako enostavno boste preprečili možne bolečine v hrbtu.

Kako se znebimo bolečin v križu?

Bolečine v križu so v večini primerih kratkotrajne in jih lahko omilimo oziroma odstranimo kar sami. Za pospešitev zdravljena in lajšanja bolečin v križu se lahko polotite nekaterih preverjenih trikov. Ni nujno, da bodo vsi delovali za vas ali sploh delovali. Ponovno se držite nasveta, da obiščete zdravnika, če so bolečine v križu prisotne že 72 ur oziroma tri dni.

Nadaljujte z aktivnosti in ostanite aktivni, saj lahko dolgotrajni počitek bolečino v križu še poslabša in podaljša. Ker naše telo ne bo pripravljeno na ponovno aktivnost, bo bolečina ponovna in morda še hujša. Kar se pa tiče samih aktivnosti, je odvisno od stopnje vaše bolečine in samih aktivnosti. Če je bolečine premočna, se napotite k zdravniku.

Ko govorimo o nadaljevanju aktivnosti, imamo v mislih lažje aktivnosti, kot je hoja in ne dvigovanje uteži. Ob bolečini v križu poskusite z vajami in razgibavanjem, kot so hoja in plavanje. Vse vaje, ki jih boste opravili naj bodo primerne za bolečine v križu, saj lahko zaradi nepravilno locirane bolečine utrpite še kakšno poškodbo.

Obkladki za lajšanje bolečin so vam na voljo v lekarnah ali doma. Izberite hladne ali vroče obkladke, odvisno od vašega telesa in kaj vam pomaga pri drugih bolečinah. Prav tako lahko v lekarnah dobite protivnetna zdravila (primer: ibuprofen), a se morate pred tem pozanimati, če je zdravilo za vas primerno.

Avtor: Žiga Kastelic: FOTO: pixabay.com

Bolecine-v-krizu

Bolecine-v-hrbtu-so-zelo-pogost-pojav

Nepravilna-drza-spanje-lezane-in-hoja-so-lahko-pogoj-za-bolecine-v-krizu

Aktivno-zivljenje-je-zdravo-zivljenje-brez-bolecin-v-hrbtu