NaDlani.si — Bodite na dlani tudi vi!

Obljubljal je milijone robotaksijev, danes pa Tesla zaostaja za konkurenco. Kaj je šlo narobe – in zakaj inženirji opozarjajo, da je Elon Musk glavni krivec za to tehnološko razočaranje? Sanje o samovozeči Tesli, ki se niso uresničile Spomnite se. Leta 2019 je Elon Musk samozavestno dejal, da bo Tesla „do konca naslednjega leta“ lansirala milijone robotaksijev. Milijone. A zdaj, pet let kasneje, realnost ni samo daleč od te napovedi – je skoraj nasprotna. Namesto flote avtonomnih Tesel po ulicah San Francisca, New Yorka ali Ljubljane, ima podjetje za sabo vrsto prometnih nesreč, opozorila regulatorjev in še vedno funkcionalno omejen sistem Full Self-Driving (FSD), ki se testira v t. i. "beta" fazi. Po podatkih ameriškega urada za varnost v prometu (NHTSA) je

PTUJ – Le osem evrov namesto 40: nova strategija proti neplačevanju parkirnin razdvaja mnenja Mestna občina Ptuj pripravlja pomembno spremembo pri obračunavanju parkirnin v modri coni. Če bo predlog v ponedeljek potrjen, kršitelji ne bodo več prejeli globe v višini 40 evrov, temveč bodo lahko „za nazaj“ plačali le osem evrov – kolikor znaša dnevna parkirnina. Bo to spodbudilo večjo plačilno disciplino ali le legaliziralo neodgovorno vedenje? Parkirnina kot opozorilo, ne kot kazen Do zdaj je bilo jasno: pozabiš plačati parkirnino, sledi kazen. Pika. Redarji so šli mimo, naredili zapisnik, domov si dobil obvestilo. Globa – 40 evrov. Če si bil priden in plačal v osmih dneh, si jo odnesel z dvajsetimi. Zdaj pa sprememba. Javne službe Ptuj so pojasnil

LJUBLJANA – Tina Gaber, prvi dan pomladi in svetovni dan sreče Objava videoposnetka Tine Gaber ob začetku pomladi je sprožila plaz odzivov, ki verjetno razkrivajo precej več o nas kot o njej. Med sprehodom po parku Tivoli je morda poskušala zgolj ujeti čar prebujajoče se narave, a spletni odziv? Povsem druga pesem. Nič kaj mirno spomladansko vzdušje 20. marec. Prvi dan pomladi po astronomski razlagi in svetovni dan sreče (ja, tudi to obstaja – razglasili so ga Združeni narodi leta 2012). V Sloveniji je bil to še en navaden sredin dan. Razen za Tino Gaber. Partnerka predsednika vlade je na svojem profilu objavila kratek video, kjer se v rožnati oblekici sprehaja skozi ljubljanski park Tivoli. Na videu "poganjajo cvetlice iz zemlje" – umetna intel

Luči bodo ugasnile, a sporočilo bo žarelo: Zakaj je letošnja Ura za Zemljo pomembnejša kot kdajkoli Sobota, 22. marca 2025. Ob 20.30 se bo svet za hip zatemnil. Luči bodo ugasnile – toda ne zato, ker bi zmanjkalo elektrike. Temveč zato, ker si milijoni ljudi želijo nekaj povedati. Jasno. Brez besed. Tema, ki osvetljuje svet Ura za Zemljo (Earth Hour). Čeprav traja le 60 minut, gre za enega najbolj množičnih globalnih dogodkov na svetu. WWF – Svetovni sklad za naravo – ga vsako leto izpelje zadnjo ali predzadnjo soboto v marcu. Letos bo to že devetnajstič. In zakaj sploh? Ker je leto 2023 postreglo z rekordnimi številkami. Najbolj vroče leto v zgodovini, najbolj ogreta morja, največ izmerjenih dni s temperaturami nad 40 °C v Evropi, največ požarov v

Avtorica razstave je Majda Pungerčar, kustosinja zgodovinarka iz Dolenjskega muzeja Novo mesto. Razstavo sta oblikovala Sanja Jurca Avci in Tomaž Budkovič, Dolores Gerbec je bila zadolžena za grafično oblikovanje. MIRNA PEČ - V petek popoldan, na prvi pomladanski dan in svetovni dan poezije, smo v Mirni Peči v Muzeju Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka slovesno odprli stalno razstavo z naslovom: Tone Pavček – pesnik slovenske duše. Leta 2018 Slak, 2025 Pavček Občina Mirna Peč je v letu 2018 uredila Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka (Trg 8, Mirna Peč) in v njem v istem letu postavila stalno razstavo o harmonikarju Lojzetu Slaku, z letošnjim marcem, z današnjo slovesno otvoritvijo pa jo dopolnjuje še s stalno razstavo o pesniku Tonetu Pavčku. Avtorica r

Matej Kocjančič je 19. marca 2025 odstopil z mesta odgovornega urednika Suhokranjskih poti. Razlog? Ne politika, ne župan. Temveč – Facebook komentarji. Sovražni, osebni, včasih celo absurdni. In to v Žužemberku, kraju s 4500 prebivalci, kjer vsakdo pozna vsakogar. Zakaj je Kocjančič odstopil? Živimo v časih, ko en sam komentar lahko podre celo hišo iz kart. Ali pa človeka. Matej Kocjančič, pesnik po duši, urednik po funkciji, ni bil znan po ostri besedi. Ravno nasprotno – bil je tisti, ki je v glasilu Suhokranjske poti iskal svetlobo. Kulturne zgodbe, lokalni spomini, pogled v zgodovino. Malo poezije, veliko spoštovanja do domačih krajev. A zadnje mesece so objave na uradni Facebook strani glasila sprožile plaz. Ne mnenj – temveč obtožb, zmerjanja, cel

LJUBLJANA – Pritožba štirih policistov, ki so bili kaznovani zaradi ravnanja med protesti novembra 2021, ni zgolj formalnost. Je odraz širšega vprašanja, ki razburja tako pravnike kot sindikate: kdo je resnično odgovoren, ko se država odzove z represijo? Tisti, ki dajo ukaz – ali tisti, ki ukaz izvršijo? Zgodilo se je na Okrajnem sodišču v Ljubljani. Februarja letos. V precejšnjem medijskem molku. Sodba brez glavne obravnave – institut, ki omogoča hitrejši zaključek zadeve – je štirim policistom prinesla pogojno zaporno kazen, ker naj bi med protesti ravnali nevestno v službi. Tako vsaj določa 258. člen kazenskega zakonika. Ampak – kaj pravzaprav pomeni “nevestno delo”, ko si na terenu, s čelado na glavi, solzivec v zraku, vriskajoče množice pa povsod

Ko dijaki štejejo dneve do ključnega življenjskega izpita, jih ne skrbi le učna snov – skrbi jih, ali bodo do šole sploh prišli pravočasno. Obsežna obnova štajerske avtoceste, ki se začenja tik pred maturo, je v Celju in okolici sprožila val negotovosti. Dars sicer mirno zatrjuje, da bo najzahtevnejši del del potekal šele po koncu izpitov. A dijaki niso prepričani – in zahtevajo več kot le obljube. O tem poroča portal N1. Med obljubami in realnostjo: kaj skrbi dijake? Celjskim dijakom se zdi, da jih država znova pušča ob strani. Tokrat zaradi napovedane prenove štajerske avtoceste med Dramljami in Slovenskimi Konjicami, ki bo prometno najbolj obremenjena vse do konca junija. Prav v času, ko tisoče dijakov v regiji opravlja maturo, izpit, ki pomembno vpli

Tik-tak. Kamera na armaturni plošči snema. BMW X5 leti po ravni cesti proti Zrenjaninu. Kazalec hitrosti – 225. Video traja nekaj sekund. Deset minut kasneje – truplo na voznem pasu, prepolovljen traktor in smrtna tišina, ki je raznesla srce malega kraja Radojevo. Vse diši po tamjanu. In svečah. Video, ki ga je delil – in ga ni nikoli več videl MELENCI, SRBIJA – 19. MAREC 2025. Nekaj minut pred 18. uro. Aleksander Barbulov (38) iz vasi Radojevo in njegov prijatelj Dragan Bajić (37) iz Kikinde sedita v belem BMW-ju X5. Na poti sta v Zrenjanin. Barbulov iz žepa potegne telefon, zažene Instagram – in objavi. Video, ki prikazuje hitrost: 225 kilometrov na uro. Avto leti. Glasba doni. Deset minut kasneje: nič več zvoka. Samo kovina. Zmečkana. Zvita. Trije mrtv

Na obali Baltskega morja, kjer se stikata Danska in Nemčija, se pripravlja gradbeni podvig, ki bo močno spremenil cestne in železniške povezave po Evropi. Fehmarnbelt predor – projekt, ki danes še ni v središču pozornosti, bo v prihodnosti nedvomno postal eno od največjih dosežkov sodobne inženirske stroke. Ko bo končan, bo ta večcevna povezava pod vodno gladino ne samo skrajšala čas potovanja, temveč tudi omogočila neoviran prehod med državama, kar bo imel dolgoročne učinke na promet, okolje in biotsko raznovrstnost. Podvodni predor za prihodnost Evrope Fehmarnbelt predor je primer, kako lahko sodobna tehnologija spremenijo osnovne parametre mednarodnega prometa. Ko se dokonča, bo ta predor, ki povezuje danski otok Lolland in nemški otok Fehmarn, ponujal dvopa