Podjetniki, pozor: pri zimskem regresu in božičnici lahko hitro naredite drago napako
Delodajalce letos čaka zimski regres v višini 740,94 evra za zaposlenega, ki je pri njih zaposlen vse leto za polni delovni čas. Toda pri podjetjih, ki nameravajo poleg tega izplačati še nagrado za poslovno uspešnost oziroma dodatno božičnico, se pojavi pomembna davčna podrobnost: v letu 2026 se oba prejemka pri dohodninski razbremenitvi ne obravnavata povsem ločeno.
December bo za številna podjetja precej dražji mesec.
Poleg rednih plač, prispevkov in drugih stroškov morajo delodajalci letos ponovno računati tudi na zimski regres. Gre za zakonsko določeno pravico zaposlenih, ki je bila uvedena leta 2025 in je danes obvezen prejemek iz delovnega razmerja.
Za leto 2026 znaša polovico minimalne plače oziroma 740,94 evra. Minimalna plača letos znaša 1.481,88 evra, zato je zimski regres precej višji kot lani, ko je znašal 638,86 evra.
Za podjetje z desetimi zaposlenimi to pomeni najmanj 7.409,40 evra. Pri 50 zaposlenih govorimo že o več kot 37.000 evrih.
Toda sam znesek še zdaleč ni edina stvar, na katero morajo biti delodajalci pozorni.
740,94 evra ni prostovoljna božičnica
Tu se pogosto pojavi prva zmeda.
Zimski regres ni klasična božičnica, o kateri bi se delodajalec sam odločil glede na uspešnost poslovanja.
Gre za zakonsko pravico delavca.
Zakon določa, da delavcu, ki je pri delodajalcu zaposlen celotno koledarsko leto za polni delovni čas, pripada zimski regres v višini polovice minimalne plače. Če je zaposlen le del leta, mu praviloma pripada sorazmerni del. Podobno velja pri običajni zaposlitvi s krajšim delovnim časom, pri čemer zakon določa tudi določene izjeme.
To pomeni, da podjetje ne more preprosto reči, da letos zaradi slabšega poslovanja zimskega regresa ne bo.
Prav tako se mu zaposleni ne more kar odpovedati.
Ključni datum je 18. december
Za večino delodajalcev je letos najpomembnejši datum 18. december 2026.
Do takrat mora biti zimski regres praviloma izplačan. Zakon določa, da se mora izplačati najpozneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja za izplačilo plače za november.
Obstaja možnost poznejšega izplačila v primeru nelikvidnosti, vendar le, če to omogoča kolektivna pogodba na ravni dejavnosti. Takrat se lahko rok pod določenimi pogoji prestavi najpozneje do 31. marca naslednjega koledarskega leta. Za javni sektor ta izjema ne velja.
Podjetnik zato ne bi smel čakati do sredine decembra in šele nato ugotavljati, koliko mora izplačati.
Pri več zaposlenih lahko zimski regres predstavlja pomemben poseg v likvidnost podjetja.
Pri desetih zaposlenih več kot 7.400 evrov
Vzemimo majhno podjetje z desetimi zaposlenimi.
Če so vsi zaposleni vse leto za polni delovni čas, je osnovna računica preprosta.
Desetkrat 740,94 evra pomeni 7.409,40 evra izplačil.
Podjetje s 25 takšnimi zaposlenimi mora zagotoviti 18.523,50 evra, podjetje s 50 zaposlenimi pa 37.047 evrov.
To so zneski, ki jih je pri načrtovanju denarnega toka težko spregledati.
Prav zato bi morala podjetja že novembra vedeti, koliko zaposlenih je upravičenih do celotnega zimskega regresa in pri koliko zaposlenih bo treba izračunati sorazmerni del.
Kaj pa nekdo, ki je prišel v podjetje šele julija?
Zimski regres ne pripada samo zaposlenim, ki so pri podjetju na dan izplačila.
Če je bil nekdo pri delodajalcu zaposlen del leta 2026, mu lahko pripada sorazmerni del tudi, če mu je delovno razmerje pred decembrom že prenehalo.
To je pomembna podrobnost, saj bi podjetje pri pripravi obračuna lahko pogledalo samo trenutno stanje zaposlenih in nekdanjega delavca spregledalo.
Zakon pravico veže na obdobje zaposlitve v posameznem koledarskem letu, ne zgolj na to, ali je oseba decembra še vedno zaposlena.
Pri podjetjih z veliko fluktuacijo zaposlenih je lahko zato izračun precej zahtevnejši kot preprosto število zaposlenih pomnoženo s 740,94 evra.
Davčno je zimski regres zelo ugoden
Zimski regres ima posebno davčno obravnavo.
Do zakonsko določene višine se ne všteva v davčno osnovo za dohodnino. Posebna pravila veljajo tudi glede prispevkov za socialno varnost.
To pomeni, da je davčna obravnava za zaposlenega precej ugodnejša kot pri običajnem dodatku k plači.
Toda prav tukaj se skriva podrobnost, ki bo letos pomembna predvsem za podjetja, ki želijo ob koncu leta zaposlenim izplačati še dodatno nagrado.
Zimski regres in poslovna uspešnost imata letos skupen davčni limit
To je verjetno najpomembnejša računovodska podrobnost letošnjega decembra.
Zimski regres se do zakonske višine sicer ne všteva v davčno osnovo, vendar zakon določa, da se pri dohodninski obravnavi skupaj s plačilom za poslovno uspešnost upošteva skupna meja.
FURS pojasnjuje, da imata zimski regres in davčno ugodneje obravnavano plačilo za poslovno uspešnost v letu 2026 skupni limit, do katerega se ne vštevata v davčno osnovo. Ta je vezan na 100 odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji.
To je pomembna sprememba v primerjavi s prvim letom zimskega regresa.
Za leto 2025 je namreč veljala posebna izjema, zaradi katere se zimski regres ni všteval v ta skupni limit. Za leto 2026 te posebnosti ni več.
Podjetje, ki želi izplačati tako zimski regres kot večjo nagrado za poslovno uspešnost, mora zato računico preveriti precej bolj natančno.
Božičnica in zimski regres nista ista stvar
Izraz »božičnica« se v vsakdanjem govoru uporablja za več različnih izplačil.
Zimski regres je zakonsko obvezen.
Plačilo za poslovno uspešnost pa je druga kategorija, pri kateri je treba za ugodnejšo davčno obravnavo izpolniti določene pogoje.
ZDoh-2 med drugim določa, da mora biti pravica do takšnega izplačila določena v splošnem aktu delodajalca ali kolektivni pogodbi, izplačilo pa mora biti namenjeno vsem upravičenim delavcem. Davčno ugodneje obravnavano plačilo za poslovno uspešnost je mogoče izplačati največ dvakrat v koledarskem letu.
Če pogoji niso izpolnjeni, se lahko izplačilo davčno obravnava kot običajen drug dohodek iz delovnega razmerja.
Takrat je lahko rezultat za zaposlenega in podjetje precej drugačen.
Več kot 740,94 evra? Tudi to je mogoče
Delodajalec lahko zaposlenemu izplača več od zakonsko določenega zimskega regresa.
Toda presežek nad 740,94 evra ne ohrani avtomatično enake davčne obravnave.
Zakon določa, da se razlika nad zakonsko višino lahko obravnava kot plačilo za poslovno uspešnost, če so izpolnjeni pogoji, ki jih za takšno izplačilo določa Zakon o dohodnini.
Če podjetje želi na primer izplačati 1.500 evrov ob koncu leta in vse poimenovati »zimski regres«, samo ime izplačila ne bo odločilno.
Pomembna bo njegova dejanska davčna in pravna narava.
Največja napaka je, da podjetje decembra vse izplača na pamet
Predstavljajmo si podjetje, ki želi biti radodarno.
Najprej zaposlenim izplača 740,94 evra zimskega regresa. Nekaj dni pozneje se vodstvo odloči še za dodatno božičnico oziroma nagrado za uspešno poslovanje.
Na prvi pogled s tem ni nič narobe.
Toda računovodstvo mora preveriti skupno davčno obravnavo, višino vseh izplačil v posameznem letu in pogoje za poslovno uspešnost.
Če tega podjetje ne naredi, lahko pričakuje, da bo celoten znesek davčno razbremenjen, pozneje pa ugotovi, da se mora del vseeno vključiti v davčno osnovo.
Prav zato je pri takšnih izplačilih nevarno računati samo na podlagi zneska, ki ga je podjetje izplačalo leto prej.
Pravila so se vmes spremenila.
Tudi evidenca in obračun morata biti pravilna
Zimski regres mora biti pravilno obračunan in prijavljen.
Delodajalci o izplačilu poročajo prek REK-O obrazca, pri individualnem poročanju pa se uporablja posebna oznaka za zimski regres. Če je izplačilo višje od zakonske pravice in se presežek obravnava kot poslovna uspešnost, je treba ta del ustrezno ločiti.
To je tipičen primer področja, kjer lahko na videz majhna računovodska napaka povzroči precej dodatnega dela.
Zato je bolje strukturo izplačila urediti pred nakazilom zaposlenim kot pa jo popravljati pozneje.
Zimski regres ni nagrada za uspešnost
Delodajalci morajo paziti še na eno stvar.
Zimskega regresa ne smejo vezati na to, koliko je bil posamezni zaposleni uspešen, koliko dni je bil na bolniški ali kako zadovoljno je z njim vodstvo.
Gre za zakonsko pravico iz delovnega razmerja.
Pri poslovni uspešnosti pa lahko veljajo drugačna pravila in merila, vendar morajo biti ta postavljena v skladu z zakonodajo in ne smejo povzročiti nedovoljene diskriminacije.
To je še en razlog, da se obeh prejemkov ne sme preprosto obravnavati kot eno in isto »decembrsko nagrado«.
Za podjetja je zdaj pravi čas za izračun
Do 18. decembra se morda zdi še dovolj časa.
Toda podjetje z več zaposlenimi mora pred izplačilom preveriti veliko več kot samo stanje na bančnem računu.
Treba je preveriti število upravičencev, sorazmerne dele pri zaposlenih, ki niso delali vse leto, posebnosti krajšega delovnega časa, morebitne nekdanje zaposlene ter načrtovana dodatna izplačila za poslovno uspešnost.
Če podjetje namerava zaposlenim poleg 740,94 evra izplačati še dodatno nagrado, postane davčni izračun še pomembnejši.
Razlika med pravilno načrtovanim izplačilom in odločitvijo, sprejeto nekaj dni pred božičem, je lahko pri večjem številu zaposlenih precejšnja.
Zimski regres je za zaposlenega dobra novica, za delodajalca pa nova obveznost, ki jo je treba vključiti v finančno načrtovanje.
Če niste prepričani, koliko zimskega regresa morate izplačati posameznemu zaposlenemu, kako ga pravilno obračunati ali kako ga kombinirati z izplačilom za poslovno uspešnost, lahko več informacij in odgovore za svoj konkretni primer dobite pri Viziji računovodstvo – podjetnikom prijaznem računovodskem servisu.
Pripravil: I.M.
Naročnik: Vizija računovodstvo
