Migrena poleg močnega glavobola prinaša še nekaj drugih simptomov, najpogosteje pa prizadene žensko populacijo. Čeprav velja dejstvo, da se pojavi po starosti nad štirideset let, temu velikokrat ni tako. Približno prizadene vsakega desetega moškega in tretjo žensko, taka razlika v odstotkih pa naj bi bila pripisana hormonskim vplivom. Kljub temu si znanost glede nastanka migrene ni enotna, zato bo verjetno še nekaj časa trajalo, da pride temu do dna. Že dolgo so znani simptomi in k sreči tudi triki, s katerimi se je lahko znebimo.

Na kratko o migreni

Najbolj značilen simptom migrene je močan glavobol, ki pogosto ni osamljen, vsekakor pa je prepoznavni znak. Poleg glavobola se pojavljajo tudi slabost, fotofobija (preobčutljivost na svetlobo), fonofobija (preobčutljivost na zvok) in avra. Slednja bo v nadaljevanju dobila tudi svoj odsek, saj gre za posebno različico z avro.

Glavobol se najpogosteje pojavi na eni izmed straneh glave ali na njenem sprednjem delu. Med celotnim potekom napada se področje glavobola lahko spreminja, občuti pa se kot zmerna do močna razbijajoča bolečina. Bolj kot se premikamo, več je možnosti za večje bolečine. Potek in trajanje se razlikuje pri vsakem posamezniku, ki ga doleti.

Nekateri napade migrene prejmejo tudi večkrat tedensko, drugi le občasno na več mesecev ali celo let. Kot smo omenili je najbolj pogosta pri ženskah, saj naj bi bile zaradi večjih hormonskih vplivov bolj nagnjene k napadom. Številne raziskave so mnenja, da so napadi pogostejši v času menstruacije, prvič naj bi se pojavila v obdobju mlade odraslosti. Vse je odvisno od vsakega posameznika.

Kaj je migrena z avro?

Nekatere minevajo brez avre, druge žal z njo. Avra je znak za občutene simptome še pred začetkom. Četrtina ljudi, ki doživlja napade, istočasno občuti tudi simptome avre. Kateri so simptomi migrene z avro?

• Govorne težave, ki se pojavijo z nepravilno rabo besed
• Koordinacijske težave gibov
• Dezorientiranost in težave z ravnotežjem
• Ščemenje v vratu, ramenih in udih
• Okorelost v vratu, ramenih in udih
• Težave z vidom, kot so slepe pike, utripajoče luči in cikcakasti vzorci
• Izguba zavesti, ki je zelo redek simptom

Simptomi avre same se pričnejo do eno uro pred začetkom glavobola. Ponovno je veliko odvisno od vsakega posameznika, saj nekateri avro oziroma njene simptome občutijo le pri blagem glavobolu. Spet drugi tudi pri močnejšem.

Simptomi migrene

Zgoraj smo opisali simptome avre oziroma migrene z avro, zdaj pa bomo nekaj besed namenili še simptomom migrene brez avre. Najbolj pogosti migrenski simptomi so:

• Fotofobija (preobčutljivost na svetlobo)
• Fonofobija (preobčutljivost na zvok)
• Osmofobija (preobčutljivost na vonj)
• Slabost, ki se lahko pokaže le kot neprijetno počutje, včasih tudi kot bruhanje
• Potenje
• Slaba koncentracija
• Bolečine v trebuhu in driska
• Menjavanje občutka vročina in mraza

Medtem, ko so preobčutljivosti in slabost dokaj pogosti simptomi migrene brez avre, so zadnji štirje simptomi veliko bolj redek pojav. Včasih jih lahko občutimo hkrati, a se pogosteje zgodi, da se ne pojavijo istočasno. Celotna migrena traja vse od nekaj ur pa do nekaj dni, saj nekako velja da traja do 72 ur. Ko je migrenskega napada konec lahko oseba občuti močno utrujenost, ki včasih traja več dni po samem napadu.

Zakaj nastane migrena?

Mnoge raziskave in študijo so mnenja, da je glavni vzrok za nastanek migrene sprememba hormonske ravni v možganih. Pri migreni se najbolj zniža raven serotonina, ki skrbi za nemoteno prenašanje sporočil. Pomanjkanje omenjenega nevrotransmitorja povzročijo krčenje in ožanje žil, kar lahko sproži simptome migrene z avro. Takoj zatem pa se žile razširijo, kar povzroči glavobol. Kot smo že omenili, so razlogi za nastanek migrene neznani, bolj pogosta so le ugibanja.

Skoraj vsi znanstveniki pa so si enotni, da je glavna povezava migrene prav hormonsko stanje. Povezanost menstruacije z migreno pri velikem številu ženske populacije nakazuje na to, a trdnega odgovora ni. Vseeno pa obstaja veliko sprožilcev oziroma sprožilnih dejavnikov, ki povzročijo nastanek migrene. Delimo jih na telesne, okoljske, prehranske, čustvene in medicinske dejavnike.

Telesni dejavniki, ki lahko povzročijo nastanek migrene so utrujenost, slab spanec, izmensko delo, slaba drža, potovanja, menopavza in napetost v vratu. K okoljskim dejavnikom spadajo močna svetloba, močni vonji, močni zvoki, kajenje, utripajoča svetloba, zatohlost in hitro spreminjanje klime. Prehranski dejavniki so alkohol, dehidracija, veliko kofeina, neredna prehrana in njeno pomanjkanje. Medicinski dejavniki za migreno so lahko nekatera zdravila (kontracepcijska, hormonska in uspavalna). Kot čustveni dejavniki pa so najpogosteje omenjeni depresija, šok, tesnoba, stres in napetost.

Je vredno obiskati zdravnika zaradi migrene?

Pogosto se zdravljenja migrene lotimo sami, kar v veliki večini primerov seveda pomaga. Če večkrat trpite zaradi glavobolov je vsekakor pametno obiskati zdravnika, da postavi diagnozo, ki je lahko migrena ali karkoli drugega.  Če se že več let soočate z migrenami in vam klasično zdravljenje, ki ga uporabljate, ne pomaga, se lahko odločite za obisk zdravnika. Zdravniki svetujejo, da se pri njih zglasite če prvi napad migrene doživite po 50. letu starosti, so se simptomi spremenili, so napadi vse bolj pogosti in če je migrena oziroma glavobol vedno na isti strani telesa.

Zdravnik bo ob obisku pregledal vaše telesno in nevrološko stanje. Pregled vida, koordinacije, občutkov in refleksov. Postavil bo tudi vzorec migrene in njenih simptomov, kar je tudi razlog, da diagnosticiranje le te lahko traja tudi več tednov ali mesecev. Iz vaše strani je lahko zelo pametno, da vodite dnevnik o migrenah, kamor vpisujete različne stvari. Kdaj je migrena nastopila, koliko časa je trajala, kateri simptomi so jo spremljali, kaj ste počeli in kaj ste uživali. Vse to lahko zdravniku pomaga pri določevanju vašega stanja.

Kako se znebiti migrene?

Edinstvenega zdravila za migreno ni. Kar se tiče medicinskega zdravljenja, so tu na voljo zdravila. Protibolečinska, proti slabosti, protivnetna in razna kombinirana zdravila lahko zaustavijo simptome migrene in migrene z avro. O vseh se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom, še posebej, če že jemljete neka druga zdravila. Kljub medicinskim zdravljenjem je v obtoku tudi veliko nasvetov, s katerimi si pomagajo tiste osebe, ki imajo redne napade migrene. Vseeno je pomembno vedeti, da ni nujno, da bodo vsi spodnji triki pomagali tudi vam, zato jih lahko poskusite več ali pa se že pred tem zglasite pri osebnemu zdravniku.

• Pijte veliko količino vode, kar preprečuje dehidracijo in glavobol
• Ruta okoli glave veliko ljudem pomaga pri zmanjšanju bolečine
• Ribje olje oži krvne žile v predelu senc, kar zmanjšuje vnetje in bolečino
• Olje iz poprove mete vtrite v boleč predel glave
• Počivajte
• Obkladki, tako vroči kot hladni
• Magnezij, Vitamin B in koencim Q10

Avtor: Žiga Kastelic, FOTO: pixabay.com

Migrena-in-migrena-z-avro

Migrena-najpogosteje-doleti-zensko-populacijo

Ze-vec-desetletij-so-v-uporabi-domaci-triki-proti-migreni

Dehidracija-je-lahko-eden-izmed-razlogov-za-nastanek-migrene

V pogovor o avtomobilih se rada prikrade tudi cena, ki jo marsikdo z veseljem pove. Na slovenskih cestah le poredko vidimo ultra športno vozilo. Ko ga zagledamo pa se vprašamo, koliko je ta avtomobil stal. Če bi kdaj zagledali enega izmed desetih najdražjih avtomobilov na svetu pa bo cena znana in vrtoglava. Pobrskali smo po avtomobilih, ki so vredni več kot milijon evrov in še mnogo več. Gre za aktualno lestvico, ki pa se bi znala kaj hitro spremeniti, saj se cene vozil in želje najbogatejših hitro spreminjajo. Najdražji avtomobili na svetu je lestvica  za vse ljubitelje avtomobilov in prestiža. Več o avtomobilih smo že pisali tukaj.

Preden se lotimo deseterice najdražjih avtomobilov na svetu in njihovih opisov, pa je tu še nekaj dodatnih. Najdražji avtomobili na svetu se pri naši lestvici začnejo s cenovnim razredom v višini 1,18 milijona evrov. Iz celotne lestvice smo izpustili vozila, ki so bili predelana po proizvodnji in vsebujejo razne dragulje, diamante in zlato.

• Ferrari LaFerrari – 1,16 milijona evrov
• Pagani Huayra – 1,18 milijona evrov
• McLaren Elva – 1,44 milijona evrov
• Ferrari Monza – 1,44 milijona evrov
• Bentley Bacalar – 1,6 milijona evrov
• Pininfarina Battista – 2,11 milijona evrov
• Mercedes-AMG Project One – 2,28 milijona evrov
• Aston Martin Victor – 2,54 milijona evrov
• Bugatti Bolide – 2,54 milijona evrov
• Aston Martin Valkyrie – 2,71 milijona evrov
• W Motors Lykan Hypersport – 2,88 milijona evrov

Enajsti najdražji avtomobil na svetu je W Motors Lykan Hypersport, ki ga oboževalci filmske franšize Hitri in drzni precej dobro poznajo. V sedmem delu franšize ima kar vidno vlogo, v spodnjem posnetku pa lahko vidimo, kaj se je dogajalo za kamerami. Več v tem videoposnetku.

Pagani Huayra Roadster BC

Paganijev ultra-športni kabriolet začenja lestvico najdražjih avtomobilov na svetu, kjer zaseda deseto mesto. 800 konjskih moči (597 kW) in 1049 Nm navora so izjemne številke. Huayra Roadster je predelava modela Huayra BC, ki se razlikuje v nekaj malenkostih in ceni. 6-litrski V12 motor je prirejen za deseti najdražji avtomobil na svetu. Pagani je izdelal le štirideset primerkov tega modela, katerega cena se je ustavila na 2,96 milijona evrov (3,5 milijona dolarjev).

Najdražji avtomobili: Bugatti Chiron Pur Sport

Deveti najdražji avtomobil na svetu je posebna različica Bugattijevega Chirona, ki se je posvetila aerodinamiki, zmanjšanju mase in razdelitvi moči. Kljub temu, da gre za posebno različico, pa ima pod pokrovom enak motor. 8-litrski quad-turbo W16 motor se razlikuje le v tem, da je povezan z avtomatskim menjalnikom. 1500 konjskih moči oziroma 1103 kilovatov je velik napredek od desetega najdražjega avtomobila na svetu. Proizvodnja Chirona Pur Sport se je začela s koncem leta 2020, njegova cena pa je dosegla 3,05 milijona evrov (3,6 milijona dolarjev).

Lamborghini Sian

Izjemno priljubljeni in znani Lamborghini je s svojim Sianom zasedel osmo mesto na lestvici najdražjih avtomobilov na svetu. Njegova osnova sloni na Aventadorju SVJ. Poleg tega pa je Lamborghini Sian prvi primerek, ki ponuja tudi električni pogon. Vozilo poganjata 6,5-litrski V12 motor in 48-V hibridni sistem. Skupaj zmoreta 819 konjskih moči (611 kilovatov), kar ga uvršča na prvo mesto zmogljivosti znamke Lamborghini. Proizvajalec jih je na tržišče poslal 63, vsak izmed njih pa se bo prodajal po 3,05 milijona evrov (3,6 milijona dolarjev).

Najdražji avtomobili: Bugatti Chiron Super Sport 300+

Sedmo mesto zaseda Buggatijeva predelava Chirona. Z njo je Bugatti javnosti sporočil, da je presegel mejo tristotih milj na uro oziroma 482 km/h, če priredimo v znane številke. Tako Super Sport 300+ predstavlja prav ta presežek. Čudovit model Chiron, ki pa so ga pri Bugattiju omejili na »zgolj« 445 kilometrov na uro. Z izdelovanjem in prodajo so začeli letos, cena pa znaša 3,3 milijona evrov (3,9 milijona dolarjev).

Lamborghini Veneno

Najdražji avtomobili na svetu pri številki šest prvič presežejo mejo štirih milijonov dolarjev. V evropski valuti bo to znašalo 3,38 milijona evrov. Toliko bi odšteli za Lamborghinijev model Veneno, ki so ga proizvajali med letoma 2014 in 2015. Cena je bilo nekoliko odvisna tudi od zmogljivosti in ostalih malenkosti, ki jih je vozilo ponujalo. Še ena predelava Aventadorja se je bohotila s 6,5-litrskim V12 motorjem. Zmogel je proizvesti do 740 konjskih moči (552 kW) in se v 2,9 sekundah prebiti do meje stotih kilometrov na uro. Do danes velja za najdražjega Lamborghinija, kar ga uvršča na šesto mesto najdražjih avtomobilov.

Najdražji avtomobili: Bugatti Divo

V podjetju velja za ljubljenčka večine zaposlenih. Z vsemi številkami, ki jih Divo ponuja, jim tega ne gre zameriti. Veliko podobnosti si deli s cenejšimi modeli Chirona, vseeno pa je z višjo ceno prišlo tudi veliko izboljšav. Divo je petintrideset kilogramov lažji od najtežjega Chirona. Moč avtomobila je enaka in znaša 1500 konjskih moči, a je zaradi aerodinamičnosti Divo hitrejši in okretnejši. Narejenih je štirideset primerkov, za enega pa bo potrebno odšteti 4,9 milijona evrov oziroma 5,8 milijona dolarjev. Vredno naziva peti najdražji avtomobil na svetu.

Mercedes-Maybach Exelero

Prvi velik cenovni skok se zgodi pri četrtem najdražjem avtomobilu na svetu. Sodelovanje Mercedesa in Maybacha je obrodilo sadove z Exelerom, ki so ga izdelali leta 2004. Na »okostju« Maybacha je Mercedes opravil nekaj dodelav in s tem ustvaril fantastično vozilo. 690 konjskih moči in 1020 Nm navora je zavidljivih. Najvišja dosežena hitrost znaša 350 kilometrov na uro. Ob predstavitvi pred skoraj dvajsetimi leti je stal 6,7 milijona evrov, zdaj pa bi zanj odšteli 8,4 milijona evrov oziroma okroglih deset milijonov dolarjev. Žal pa že dolgo ni več na voljo, zato se uvršča na četrto mesto. Imeti četrti najdražji avtomobil na svetu se ne sliši slabo, kaj ne?

Najdražji avtomobili: Bugatti Centodieci

Na lanskoletnem Pebble Beach avto-šovu je Bugatti razkril svojega ultra-redkega Centodiecija. Kot pove njegovo ime, jih je bilo izdelanih le deset. Za poznavalce bo nekoliko podoben Bugattiju EB110, kar je tudi njegov namen poklona ikoni. Ob jubilejni stodeseti obletnici je nastal Centodieci, ki premore 1600 konjskih moči. Tretji najdražji avtomobil na svetu velja obenem tudi za enega najbolj redkih na našem planetu. Kupci so zanj odšteli 7,6 milijona evrov oziroma 9 milijonov dolarjev. Enega izmed njih ima tudi nogometni zvezdnik Cristiano Ronaldo.

Rolls-Royce Boat Tail

Legenda se vrača na najvišja mesta. Britanski Boat Tail je naslednik legendarnega Sweptaila, ki se je leta 2017 prodajal za 10,8 milijona evrov. Boat Tail pa je najverjetneje dražji, a cena ni znana. Obstaja le en, njegov kupec pa je neznan. Ob izdelavi so v sodelovanju s švicarskim izdelovalcem ur izdelali tudi ur iz 18-karatnega belega zlata.

Kot avto je bila tudi ura izdelana po željah kupca. Boat Tail je morda najbolj luksuzno vozilo na svetu. V dvotonskem primerku ponuja tudi hladilnik šampanjca in vgrajen dežnik oziroma senčnik. Ker je cena neznana, smo ga uvrstili na drugo mesto najdražjih avtomobilov na svetu. Po mnogih ugibanjih naj bi se njegova ekskluzivna cena gibala med 14 in 24 milijoni evrov.

Najdražji avtomobili: Bugatti La Voiture Noire

Podobno kot zgoraj omenjeni Rolls-Royce, je tudi ta Bugatti izjema. Na svetu obstaja le en, njegov kupec pa je neznan. Vseeno pa je La Voiture Noire najdražji avtomobil na svetu. Cena se je ustavila pri 16 milijonov evrov. Izdelan po osebnemu modelu Jeana Bugattija Type 57 SC Atlantic pa je osnova ponovno Chiron. 8-litrski W16 motor proizvede 1479 konjskih moči in 1600 Nm navora. V tem trenutku velja za najdražji avtomobil na svetu.

Avtor: Žiga Kastelic, FOTO: Bugatti.com, Lamborghini.com, Pagani.com, Maybach.com, Rolls-Royce.com

Bugatti-La-Voiture-Noire-najdrazji-avtomobili

Rolls-Royce-Boat-Tail-najdrazji-avtomobili

Bugatti-Centodieci-najdrazji-avtomobili

Mercedes-Maybach-Exelero-najdrazji-avtomobili

Bugatti-Divo-najdrazji-avtomobili

Lamborghini-Veneno-najdrazji-avtomobili

Buggati-Chiron-Super-Sport-300-najdrazji-avtomobili

Lamborghini-Sian-najdrazji-avtomobili

Bugatti-Chiron-Pur-Sport-najdrazji-avtomobili

najdrajzji-avtomobili

Pagani-Huayra-Roadster-BC-najdrajzji-avtomobili

Z napredovanjem tehnologije in težkega dohajanja navalu informacijam, se vse bolj zdi, da so nasprotniki vedno pred nami. Kibernetski napadi so ena izmed možnosti koraka pred nasprotniki, ki so se jih v zadnjih letih lotevali mnogi računalniški mojstri. Kaj točno je kibernetski napad in kako je videti? Poleg odgovora na to vprašanje smo preverili tudi najbolj znane kibernetske napade zadnjih nekaj let, ki bodo posvetili luč na celotno tematiko. Zaradi poznanosti primerov in logičnosti namere, bo kibernetski napad hitro dobil svoje mesto v znanju vsakega posameznika.

Kaj je kibernetski napad?

Kibernetski napad pokriva dolgo vrsto napad v računalnike oziroma omrežja. Gre za škodljiv vdor do dostopa podatkov, sistema in funkcij z namenom razkritja, spreminjanja, kraje, pridobivanja dostopa ali uničenja. Široka paleta kibernetskih napadov pogosto briše mejo med fizično in materialno škodo, ki je storjena s takim napadom. Čeprav je splošno mišljenje, da za kibernetskimi napadi stojijo strokovnjaki in zločinci, pa je pogosto zgodba popolnoma drugačna. Res je, da lahko kibernetske napade uporabljajo posamezniki in države za raznorazne namene, a so tisti najbolj znani zelo mili.

Pomembno pri kibernetskih napadih je informiranost in pravilna uporaba spletnih brskalnikov ter aplikacij. Žal se taki napadi dogajajo vse bolj pogosto, ko uporabniki sistema ali aplikacije ne poznajo dovolj dobro. Zelo pogosto se to zgodi pri starejših uporabnikih, ki niso »zrasli« s tako tehnologijo. Na mlajših pa je, da jih naučijo pravilne uporabe ali pa se udeležijo učnega programa o uporabi računalnikov in pametnih telefonov.

Najstnik vdrl v računalnike NASA in obrambnega ministrstva

Leta 1999 je petnajstletni Jonathan James vstopil v zgodovino hekerjev oziroma kibernetskih napadov. Uspelo mu je vdreti v računalnike obrambnega ministrstva Združenih držav Amerike. Uspelo mu je preseči na tisoče zasebnih elektronskih pošt različnih vladnih organizacij. Med njimi je bilo veliko število takih, ki so vsebovali uporabniška imena in gesla različnih vojaških računalnikov. Z ukradenimi informacijami je James ukradel košek sistema, ki ga je uporabljala NASA.

Vesoljsko agencijo je njegov podvig stal štirideset tisoč dolarjev, saj so morali svoje sisteme ugasniti za kar tri tedne. Kot je takrat pojasnila NASA, je bil ukraden sistem zadolžen za nadzorovanje Mednarodne vesoljske postaje. Jonathana Jamesa so našli, a mu pripisali le milo kazen, predvsem zaradi njegove mladosti.  James je leta 2008 storil samomor, ko je bil obtožen sodelovanja z drugimi hekerji glede kraje informacij o kreditnih karticah. V svojem poslovilnem pismu je zavrnil vse obtožbe.

Zavzetje Scientološke cerkve

Januarja 2008 je najstnik iz New Jerseya skupaj s skupino hekerjev vdrl v spletno stran Scientološke cerkve (Church of Scientology). Spletno stran so zasedli za več dni, skupina pa je poznana kot Annonymous, ki nasprotuje veri kot taki. Devetnajstletni Dmitriy Guzner je bil obtožen in priznan za krivega kibernetskega napada. Maksimalna kazen, ki mu je grozila je znašala deset let in 250 tisoč dolarjev kazni, a se to ni zgodilo. Prejel je dve leti pogojne kazni, plačati pa je moral 37,500 dolarjev kazni omenjeni cerkvi. Še en fant je bil obtožen napada, kaj več pa se o napadu ne ve.

Virus Melissa napade Microsoft Word

Leto 1999 je bilo leto kibernetskih napadov, tokratna žrtev je bil program Microsoft Word. Virus se je pripel na Word dokumente in se avtomatsko poslal prvim petdesetim pošiljateljem elektronske pošte določenega uporabnika. Virus je močno poškodoval računalnike, uporabniki pa so izgubili veliko količino datotek in informacij. Ustvarjalec Melissee, David Smith, je ob dogodku povedal, da to ni bil njegov namen. Kljub temu je bil aretiran in obtožen na dvajset mesecev zaporne kazni. Prodaja antivirusnih programov je poskočila v nebo, odškodnine Worda pa so znašale kar osemdeset milijonov dolarjev.

Ukradeni milijoni s kreditnih kartic

Ena izmed najbolj pogostih verzij kibernetskega napada je kraja podatkov in informacij o poslovnih računih in kreditnih kartic. V Združenih državah Amerike se je leta 2009 zgodilo ena izmed največjih prevar v zgodovini. Heker po imenu Gonzales je ukradel informacije in denar več kot dvesto petdesetih finančnih institucij po državi. Varne niso bile niti verige s hitro prehrano in trgovine, kot je 7-Eleven. Ukradel je več deset milijonov dolarjev in bil v kar treh različnih državah obtožen na zaporno kazen.

Kibernetski napad na hotelsko verigo Marriott Hotels

Največji napad na hotelsko verigo v zgodovini se je zgodil v več kot desetih letih. Ugotovljen in javnosti razkrit je bil šele leta 2018. Povod je bil nakup Starwood Hotels verige s strani magnata Marriott Hotels. Neopažen je ostal več let, v tem času pa so bile razkrite informacije več kot 339 milijonov gostov. Velika Britanija je preko svoje varnostne službe kaznovala hotelsko verigo s kaznijo devetnajst milijonov funtov. Do danes to ostaja najhujši napad na informacije v turističnem poslu.

Yahoo leta 2013

Pred osmimi leti se je zgodil drugi največji podatkovni vdor v zgodovini. Podjetje Yahoo, ki skrbi za istoimenski spletni iskalnik, je o tem prvič poročalo šele leta 2016. Ker je bilo podjetje tik pred nakupom s strani podjetja Verizon, so morale te informacije postati javne. Ob razglasitvi napada se še ni vedelo za številko ogroženih računov, vedelo se je le za vrsto kibernetskega napada.

Skoraj leto pozneje pa je Yahoo za javnost povedal število ogroženih računov. Končna številka je znašala tri milijarde računov. Pojasnili so, da ni bilo resne grožnje za varnost uporabnikov in da so že kontaktirali tiste uporabnike, ki so bili slučajno nekoliko bolj oškodovani. Predaja podjetja Verizonu je še vedno stekla, ki se mora še vedno otepati tega dogodka in njegovih posledic.

Kibernetski napad – Spletna trgovina Alibaba

Zelo zanimiv kibernetski napad se je zgodil s koncem leta 2019 pri spletni trgovini Alibaba. Zaposleni razvijalec je preko dela z podružnico Taobao počasi uporabljal informacije uporabnikov. Iz ene v drugo trgovino je prenašal uporabniška imena in telefonske številke uporabnikov. Čeprav ni šlo za prodajo teh informacij je končna kazen znašala tri leta zapora za napadalca. Število ogroženih računov? Ena milijarda in nekaj dodatnih milijonov spletnih računov.

RockYou 2021

Junija letos je bilo razkrito, da je bilo razkritih več kot 8,4 milijard gesel in uporabniških imen. Med njimi je bilo tudi veliko število slovenskih računov in uporabnikov različnih spletnih strani. To je bila ena izmed največjih tem meseca junija. Napad je ime dobil po podatkovnem vdoru leta 2009, ki se je imenoval RockYou in ogrozil informacije več kot dvaintrideset milijonov različnih računov.  Odškodnine in kazni so še v teku.

Avtor: Žiga Kastelic, FOTO: pixabay.com

Obvarovati-se-je-potrebno-pred-kibernetskimi-napadi

Kibernetski-napadi-postajajo-vedno-bolj-neopazni

kibernetski-napad

Sončna elektrarna za samooskrbo je pogost način varčevanja in trajnostne rešitve za okolje. V zadnjih letih je postala popularen trend, ki bo v naslednjih letih postal le še bolj priljubljen. Zanjo se je pametno odločiti, če želite zmanjšati stroške elektrike. Z izbiro sončne elektrarne pa kupec prispeva tudi k prijaznosti do okolja, saj domača sončna elektrarna predstavlja trajnostno oskrbo doma. Sama izbira sončne elektrarne pa predstavlja varno naložbo, ki vsebuje zelo nizko oziroma ničelno tveganje. Še vedno pa se mnogi morebitni kupci sprašujejo ena in ista vprašanja.

Kaj je sončna elektrarna?

Sončna elektrarna je naprava, ki sončne žarke oziroma sevanje Sonca pretvori v električni tok. Ta je primeren za uporabo v gospodinjstvih. Gre za sistem elementov, ki je neslišen in okolju prijazen. V zadnjih letih je zaradi priljubljenosti in prijaznosti do okolja postala tudi stalen član eko skladov. Tudi v Sloveniji je mogoče za nakup sončne elektrarne prejeti subvencijo Eko Sklada, a je veliko odvisno od dejavnikov, ki so zapisani v njihovih določbah.

Kako deluje sončna elektrarna?

Pri sončni elektrarni gre za sistem elementov, ki jo sestavljajo. Preprosta razlaga delovanja naprave pa je precej drugačna od strokovne. Sončne celice (solarni paneli ali fotonapetostni moduli) elektromagnetno valovanje sonce pretvorijo v enosmerni električni tok. Žarki padajo na celice, kar sproži gibanje elektronov v njih, tako pa se ustvari enosmerni električni tok, ki se spremeni v dvosmernega, ta pa je poslan v omrežje.

Celoten postopek delovanja je prikazan v čudovitem posnetku, ki je priložen spodaj.

Katere prednosti prinaša sončna elektrarna?

Glavni adut sončne elektrarne so njene prednosti, saj se drugače zanjo ne bi odločala vedno več ljudi. Ker gre za sistem, ki omogoča energetsko samooskrbo, niste odvisni od električne napeljave in podražitev elektrike. S sončno elektrarno ste popolnoma neodvisni. Neodvisnost se bo prikazala tudi na položnici, saj boste s pomočjo sončne elektrarne plačevali veliko manj za elektriko, kot do sedaj. Postavitev sončne elektrarne je enostavno, delovanje pa tiho.

A tu še ni konec njenih prednosti, saj prinaša tudi nekaj, kar ne bi pričakovali. Vaša kritina bo varnejša, saj bo sončna elektrarna nase vezala UV sevanje, ki je lahko za strešno kritino na dolgi rok tudi škodljivo. Škodljivega pa ne bo nič drugega, saj gre pri sončni elektrarni za »zeleni« izdelek, ki nima slabega vpliva na okolje ali nas.

Slabosti sončne elektrarne

V teoriji in praksi slabosti sončne elektrarne ni. Investicija vanjo se izplača, stroški so povrnjeni in znesek na položnici je manjši. Mnogi pa se za sončne elektrarne ne odločajo zaradi visoke cene začetne investicije, ki pa se z leti povrne.

Tu pa pridemo do povrnjenega zneska, ki ga je potrebno investirati v nakup in namestitev sončne elektrarne. Povprečni mesečni strošek za elektriko je manjši za približno tri četrtine (75 odstotkov). Plačevati bo potrebno strošek obračunske moči in prispevek, v nekaterih primerih tudi manjši znesek porabe elektrike. V povprečju se investicija v sončno elektrarno povrne v dvanajstih ali trinajstih letih. V tem času pa je plačevanje položnic za elektriko manjše za več kot polovico.

Nižji strošek elektrike, tudi ogrevanja?

Glavni razlog vzpostavitve sončne elektrarne je nižji strošek električne energije. Veliko bodočih uporabnikov pa ne ve, da lahko z njeno uporabo pride tudi do manjšega stroška ogrevanja domovanja. A do tega pride pod določenimi pogoji. Če se vaš dom ogreva s pomočjo električnih naprav kot so toplotna črpalka, talno gretje in infrardeči paneli, potem je odgovor DA. V tem primeru bo tudi strošek ogrevanja manjši.

Sončna elektrarna ne more biti povsod

Eden izmed pogojev, da bo sončna elektrarna del vašega doma, je vaša kritina in njena lega. Kot glavni podpogoji se omenjajo trije:

• Strešna kritina omogoča montažo sončne elektrarne
• Lastništvo nepremičnine, kjer bo sončna elektrarna
• Smer v katero je obrnjena streha in v katero bo obrnjena sončna elektrarna

Vsi trije pogoji se dajo precej hitro premostiti. Najlažje je, če izpolnjujete vse tri razloge brez kakršnih koli pomislekov. Orientiranost strehe načeloma ne predstavlja nobene težave, če le ni streha direktno obrnjena proti severu. Naša dežela pa je v povprečju zelo naklonjena sončnim elektrarnam zato lahko pride le do nekoliko manjšega izkoristka in ne popolnega odsvetovanja sončne elektrarne. Tudi če niste lastnik nepremičnine se da z lepo besedo vse rešiti, a pazljivo.

Poredko vidimo tudi namestitev sončne elektrarne na tla. Taka odločitev je načeloma odsvetovana, saj gre za več kot dvajset odstotkov dražjo investicijo, ki ni več tako varna.

Cena sončne elektrarne

In smo pri najbolj pomembnem vprašanju in odgovoru, ki mnoge odvrne od nakupa. Kot pri električnih avtomobilih je tudi tu vprašanje zmožnosti čakanja na povrnitev investicije. Sončna elektrarna bo svoj znesek povrnila v približno desetih letih, kar pa mnogim predstavlja nepremostljivo težavo. V osnovi se cene sončnih elektrarn gibljejo vse od sedem tisoč evrov pa do petdeset tisoč evrov. Vse je odvisno od vaše letne porabe elektrike, nazivne moči in površine strehe za montažo elektrarne.

To so trije pogoji, ki so med seboj povezani in ne delujejo eden brez drugega. Če povprečna štiričlanska družina na leto v povprečju porabi 4,5 tisoč kWh elektrike, bo za to potrebovala približno sedemindvajset kvadratnih metrov površina na strehi za montažo elektrarne. Končna cena za sončno elektrarno pa bo znašala med osem tisoč in deset tisoč evri. V tem predelu se tudi gibljejo povprečne cene prodanih in nameščenih sončnih elektrarn v Sloveniji.

Vse pa je odvisno od želj, namenskosti in ponudnika. Ampak tako je povsod, ne le pri sončnih elektrarnah.

Koliko časa traja montaža?

Montaža sončne elektrarne je enostavna in na primerni strehi ne traja več kot en dan. Večina ponudnikov bo montirala »na ključ«, kar pomeni le to, da bo opravil vsa dela. Svetovanje, ogled, izračun, načrtovanje, montaža in ureditev dokumentacije za subvencijo. Kot smo že navajeni je najdaljši proces prav ureditev dokumentacije, ki lahko traja več tednov. Najkrajši del vsega procesa je montaža, ki na povprečnem objektu ne traja več kot en dan.

Vzdrževanje sončne elektrarne

Še ena prednost sončnih elektrarn je njena nezahtevnost. Vzdrževanja praktično ni, sem štejemo le čiščenje panelov, ki poteka na vsaka tri leta in v izrednih primerih. Za vzdrževanje oziroma čiščenje se lahko odločite sami ali pa najamete čistilni servis, ki bo opravljal dela na višini. V kolikor bi prišlo do težav s samo sončno elektrarno pa vas bo o tem obvestil dobavitelj, ki ima vpogled v svojo mrežo sončnih elektrarn.

Avtor: Žiga Kastelic: FOTO: pixabay.com

Soncna-elektrarna-ne-more-biti-postavljena-na-vsakem-mestu

namestitev-soncne-elektrarne

Soncna-elektrarna-je-trajnostna-resitev-varcevanja

Por je zelenjava, ki jo lahko kombiniramo z različnimi vrstami jedi. Lahko pa ga postrežemo tudi samostojno. Spada v družino čebulnic. Lahko ga uživamo surovega ali kuhanega. Surov ima sicer nekoliko trpek okus. Za uživanje so primerni predvsem beli predeli in mlajši listi.

Možnosti za pripravo jedi iz pora so zelo široke. Pripravimo lahko porovo juho, različne narastke, uživamo ga lahko dušenega, ga kombiniramo kot prilogo ali pa z njim obogatimo različne solate. Tudi porov burek je jed, ki jo je vredno poskusiti.

Ko izbirate por v trgovini, se odločite za takega, ki je čvrstega videza in na videz ni poškodovan. Listi naj bi pri tem bili svetlo zelene barve, čvrsti, vendar ne pretrdi. Mlajši listi so običajno sladki in bolj mehki.

Por sicer raste po celotni južni in srednji Evropi, v srednji Evropi, severni Afriki, Indiji. V Sloveniji ga največ pridelamo na Primorskem, sicer pa raste po vsej državi. Sicer pa med evropske države, ki pridelajo največ pora, spadajo Avstrija, Francija, Španija, Italija in Belgija.

Por – Zgodovina

Poznali so ga že stari Egipčani, Grki in Rimljani. Egipčanski zdravniki so zagovarjali nekatere pozitivne učinke pora na zdravje, kot so preprečevanje težav s srcem, tumorjev, glavobola in bolečin pri pikih strupenih žuželk. Rimljani so ga uporabljali pri zdravljenju vnetega grla. Na antičnih olimpijskih igrah so por postregli tekmovalcem kot poživilo za boljše dosežke.

Indijci so por uporabljali v svoji tradicionalni medicini kot zdravilo za srce in antiseptik. Kitajci so za zdravljene vročine, glavobola in kolere pripravili čaj iz pora in čebule.

Možnosti priprave pora

Moramo biti previdni, da pred uporabo por dobro operemo. Med listi se namreč velikokrat nahaja umazanija. Smiselno je torej vzeti vsak list posebej in ga očistiti. Najprej odrežite spodnji del rastline, odstranite pa tiste liste, ki so v najslabšem stanju. Mlad por lahko uživamo surovega, medtem ko je starejšega priporočljivo pred uživanjem toplotno obdelati.

Kuhanje pora traja približno 8 minut, če je narezan na kose. Če kuhamo celo rastlino, pa se čas kuhanja podaljša še za enkrat toliko. Jedi iz pora, ki jih je vredno poskusiti, so narastki, pite, juhe in rižote.

Por – Shranjevanje

Por lahko v hladilniku shranite največ en teden. Priporočljivo je, da ga skladiščite v neprodušni posodi, sicer se bo ostala hrana v hladilniku navzela njegovega vonja. Zmrzovanje in vlaganje pora je manj primerno. Edino v primeru, če nameravate po tem postopku por uporabiti v juhah. Sicer pa por po zamrzovanju ali vlaganju postane zdrizast in grenkega okusa. V primeru zmrzovanja por narežete na kose in in ga dajte v vrečke. Porabite ga v roku treh mesecev.

Zakaj je por zdrav?

Por ima nizko energijsko vrednost, vsebuje pa veliko prehranskih vlaknin. Te so odgovorne za dobro prebavo. Por pripomore tudi k tvorbi novega vezivnega tkiva. Vsebuje cink, mangan, selen, baker, železo, krom ter razne vitamine, kot so vitamin A, C, B1, B2, B6, E in folna kislina. Por vsebuje tudi žveplove spojine. Ta je nekoliko neprijetnega vonja in ima značilen okus, je pa znana po številnih pozitivnih učinkih na zdravje. Zmanjšuje tveganje za nastanek raka.

Če želite okrepiti imunski sistem, je por odlično živilo za to. Hkrati spodbuja delovanje žleze ščitnice in preprečuje napenjanje in vetrove. Uživanje pora varuje pred boleznimi srca in ožilja, pa tudi pred rakom.

Recepti za jedi iz pora

Da ne bomo samo podajali teoretičnih dejstev o poru, vam podajamo še nekaj receptov za pripravo porovih jedi.

Porova juha

Sestavine za 4 osebe:

• 300 g dobro očiščenega pora
• 15 ml oljčnega olja
• 10 g masla
• Liter vode ali zelenjavne jušne osnove
• Žlica moke ali dva kuhana krompirja
• Sol, poper in sesekljan peteršilj

Priprava:

Por očistimo in narežemo na kolobarje. Prepražimo ga na olju in ga nato damo dušiti. Popopramo in posolimo ga. Ko smo ga podušili, ga zalijemo z juho ali vodo in ga kuhamo 20 minut. Juho nato zgostimo z moko, ki smo jo pregnetli z maslom ali s kuhanim krompirjem. Nato jo zavremo in toplo postrežemo. Zraven ponudimo opečene kruhove kocke ali pa v te namene že prej skuhamo riž.

Porova pita s krompirjem

Med jedi iz pora sodi tudi porova pita s krompirjem. Poglejmo si, kako jo lahko pripravimo. Predstavljen recept zadošča za 6 oseb.

Sestavine:

• 3 stebla pora
• Žlička masla
• Ščepec rožmarina ali timijana
• 450 gramov krompirja, ki smo ga prej narezali na koščke
• 140 gramov topljivega sira, kot je chedar
• 500 g krhkega testa, kot ga uporabljamo za pripravo pit
• Stepeno jajce

Priprava:

V ponev zamešajte por, maslo in začimbe. Nato vse skupaj prekrijte s pokrovom in kuhajte približno 20 minut. Vmes večkrat premešajte. V vmesnem času nekoliko pokuhajte krompir. Ko zavre, ga na ognju pustite še 5 minut. Krompir odcedite in ga dodajte v ponev skupaj s porom. Vse skupaj ponovno premešajte. Ugasnite ogenj in počakajte, da se vse skupaj ohladi. Nato vmešajte še sir, solite in izdatno popoprajte.

Pečico segrejte na 180 stopinj Celzija. Testo razdelite na dva dela. En del razporedite po dnu pekača. Nanj stresite nadev, ki ste ga prej pripravili. Ob strani pri tem pustite nekaj centimetrov praznega prostora. Ta rob namažite s stepenim jajcem, nato pa čez nadev poveznite še preostanek razvaljenega testa. Enakomerno razporedite testo, robove pa stisnite skupaj, da ne bi nadev šel čez.

Pito premažite z ostankom razžvrkljanega jajca. Pito dajte v pečico in pecite 35 do 40 minut. Znak za to, da je pita pečena, je testo, ki se pobarva v zlato rumeno barvo. Ko je pita pečena, naj počiva še 10 minut. Po preteku tega časa jo narežete na kose in postrezite. Pa dober tek!

Pripravila: P.K., vir slik: Pixabay

nasekljan-por

por-priprava

por-prikazna

Ketonska ali ketogena dieta, kratko poimenovana tudi keto dieta, je način prehranjevanja, za katerega je značilen zelo majhen vnos ogljikovih hidratov, ki jih nadomestimo z višjim vnosom maščob, kar pomaga našemu telesu, da maščobe lažje pretvori v energijo in jih posledično pokuri. Veliko raziskav je pokazalo, da lahko takšne vrste dieta pomaga pri izgubi odvečnih kilogramov in izboljša splošno zdravje, med drugim naj bi zniževala možnosti za razvoj nekaterih bolezni, kot so sladkorna bolezen, rakava obolenja, epilepsija, alzheimerjeva bolezen in podobno. Več o tem smo že pisali tukaj.

Kaj je keto dieta?

Zmanjšana količina zaužitih ogljikovih hidratov in povečana količina zdravih maščob vodita v stanje v telesu, ki ga imenujemo ketoza. To pomeni, da začne telo za vir energije namesto ogljikovih hidratov porabljati maščobe. Proizvajati začne molekule, imenovane ketoni, ki služijo kot alternativni vir energije. Namesto sladkorja, ki ga sicer dobimo iz ogljikovih hidratov, bo telo začelo za vir energije uporabljati maščobe, s katerimi smo nadomestili potrebo po ogljikovih hidratih.

Če s ketogeno dieto vztrajamo dlje časa, bomo hitro začeli opažati razlike. Nakopičenih maščob v telesu bo manj, izgubili bomo nekaj odvečnih kilogramov in preoblikovali svojo postavo. Poleg tega se bo zmanjšal apetit, enostavno bomo nadzorovali krvni sladkor, telo pa se bo navadilo, da so vir energije za vsakodnevno delovanje in normalno funkcioniranje postale maščobe in ne sladkor.

Različne vrste ketogene diete:

• Standardna keto dieta: nizek vnos ogljikovih hidratov, normalen vnos beljakovin in visok vnos maščob (70 % maščob, 20 % beljakovin in 10 % ogljikovih hidratov)
• Klinična keto dieta: podobna standarni keto dieti, le da po petih dneh nizkega vnosa ogljikovih hidratov in visokega vnosa maščob sledita dva dneva visokega vnosa ogljikovih hidratov)
• Ciljna keto dieta: dovoljuje prilagojeno dodajanje ogljikovih hidratov glede na fizično aktivnost
• Visokobeljakovinska keto dieta: podobna standardni keto dieti, le da vključuje več beljakovin ( 60 % maščob, 35 % beljakovin in 5 % ogljikovih hidratov)

Najpogostejša in najbolj učinkovita vrsta keto diete glede na raziskave naj bi bila standardna keto dieta. Ostale vrste so bolj primerne predvsem za vrhunske športnike in fitneserje.

Kakšne so prednosti?

• Preprečuje nastanek srčno-žilnih bolezni: ketogena dieta izboljšuje zdravje srca in ožilja, znižuje slab holesterol, uravnava krvni sladkor in krvni pritisk
• Znižuje možnosti za nastanek alzheimerjeve bolezni: keto način prehranjevanja upočasnjuje proces staranja možganov in nastanek alzheimerjeve bolezni. Ketoni, ki nastajajo v telesu, služijo kot pomemben vir energije za delovanje možganov.
• Blaži simptome sindroma policističnih jajčnikov: s keto dieto lahko znižane nivo inzulina, ki igra ključno vlogo pri sindromu policističnih jajčnikov.
• Spodbuja izgubo odvečnih kilogramov: če želite shujšati, vam bo z doslednim upoštevanjem keto diete to zagotovo uspelo v kratkem roku.
• Izboljšuje zdravje sladkornih bolnikov: dieto se v veliko primerih priporoča tudi sladkornim bolnikom, saj spodbuja občutljivost inzulina in vodi v izgubo telesne maščobe.

Kaj pa slabosti?

Kot vsaka dieta ima lahko tudi ketonska dieta stranske učinke ali slabosti, ki se izrazijo pri določenih posameznikih. Če opazite, da vam ta način prehranjevanja ne ustreza, nemudoma prekinite z njim in se posvetujte s strokovnjakom.

• Pomanjkanje energije in koncentracije
• Povečan občutek lakote
• Težave s spanjem
• Slabost
• Prebavne težave

Da preprečite morebitne stranske učinke, najprej poskusite z običajno dieto z zmanjšanim vnosom ogljikovih hidratov, potem pa počasi preklopite na keto dieto. Sploh na začetku je zelo pomembno, da zaužijete dovolj kalorij dnevno. Ponavadi keto dieta deluje tako, da vam pomaga izgubiti odvečne kilograme že s samim načinom prehranjevanja in vam zaradi tega ni treba nižati vnosa kalorij.

Ketogena dieta: katerim živilom se je potrebno izogibati?

• Hrana in pijača z veliko sladkorja: sadni sokovi, gazirane pijače, sladkarije, sladoled
• Kruh, testenine, riž, kosmiči
• Sadje (razen majhne količine jagodičevja, na primer jagode, borovnice, maline, brusnice)
• Krompir, sladki krompir, korenje
• Omake in solatni prelivi: kečap, majoneza, teriyaki omaka, gorčica, omaka za žar
• Nezdrave maščobe: procesirana rastlinska olja, majoneza
• Alkohol

Katera živila je priporočljivo uživati?

• Meso (rdeče meso, piščanec)
• Morska hrana (losos, tuna, morski sadeži)
• Jajca
• Maslo
• Sir
• Oreščki
• Zdrava olja: olivno olje, avokadovo olje, sezamovo olje, bučno olje
• Avokado
• Zelenjava z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov: zelenolistnata zelenjava, paradižnik, čebula, paprika
• Začimbe: sol, poper, zelišča

Primer jedilnika ketonske diete za en teden:

Da bo lažje začeti, smo za vas pripravili primer jedilnika keto diete od ponedeljka do nedelje. Če ste se odločili, da se diete lotite, vam priporočamo, da se posvetujete z nutricionistom in zdravnikom, še posebej v primeru, če imate kakršnekoli bolezni.

Ponedeljek:

• Zajtrk: popečena zelenjava (bučke, špinača, brokoli) z jajci in paradižnikom
• Kosilo: solata s piščancem, olivnim oljem in feta sirom
• Večerja: Losos s šparglji, popečenimi na maslu

Torek:

• Zajtrk: kuhana jajca s paradižnikom, baziliko in špinačno omleto
• Kosilo: smuti z mandljevim mlekom, arašidovim maslom, špinačo, kakavovim prahom, stevijo in narezanimi jagodami
• Večerja: takosi s sirom, čebulo in svežo paradižnikovo omako

Sreda:

• Zajtrk: chia puding z rastlinskim mlekom, kokodom in robidami
• Kosilo: solata z rakci in avokadom
• Večerja: pečen piščanec z bazilikinim pestom, kremnim sirom in popečenimi bučkami

Četrtek:

• Zajtrk: jajčna omleta z avokadom, papriko, čebulo in začimbami
• Kosilo: oreščki s popečenimi stebli zelene in ohrovta z guacamole omako
• Večerja: svinjina s parmezanom, brokolijem in zeleno solato

Petek:

• Zajtrk: grški jogurt brez sladkorja z arašidovim maslom, kakavovim prahom in jagodičevjem
• Kosilo: tortilje s tuno, zeljem in papriko
• Večerja: nadevana cvetača z mešano zelenjavo in koščki sira

Sobota:

• Zajtrk: beljakovinske palačinke s skuto, borovnicami in popečenimi gobicami
• Kosilo: solata s pečenimi bučkami in rdečo peso
• Večerja: kuhana bela riba, prelita s svežim olivnim oljem, kuhanim ohrovtom in oreščki

Nedelja:

• Zajtrk: pečena jajca z gobicami in špinačo
• Kosilo: piščanec s sezamom in brokolijem
• Večerja: beljakovinske testenine (iz leče, fižola, čičerike) s paradižnikovo omako in parmezanom

Primeri zdravih keto prigrizkov, ki si jih brez slabe vesti privoščite za malico ali sladico:

• Koščki sira z olivami
• Mešanica različnih oreščkov
• 90 % temna čokolada
• Grški jogurt brez sladkorja z maslom iz oreščkov in kakavovim prahom
• Skuta z jagodičevjem
• Surova zelenjava z guacamole omako
• Kuhana jajca s paradižnikom in baziliko

Pripravil: NaDlani.si; Foto: Pexels

keto-dieta

keto-dieta-jajca

keto-dieta-prepovedana-zivila

keto-dieta-960×640

keto-dieta-jogurt

Obrezovanje sadnega drevja je ključnega pomena za zdravje in rodovitnost rastline. Spodbuja razvoj zdravega debla drevesa, pripomore k ustreznemu dotoku zraka in svetlobe ter spodbuja rast in rodovitnost plodov. Ne glede na to, ali se z obrezovanjem ukvarjate prvič ali pa imate s tem že kar nekaj izkušenj, vam svetujemo, da preberete spodnje nasvete in še dodatno izboljšate pridelek. Več o obrezovanju cvetlic, pa si poglejte tukaj.

Zakaj je potrebno obrezovati sadno drevje?

Sadna drevesa bi seveda rasla tudi brez obrezovanja, nekateri strokovnjaki menijo, da bi sadeže obrodila celo prej. Zakaj je torej obrezovanje sadnega drevja sploh potrebno? Razlog se skriva v tem, da bi se drevesa brez obrezovanja prehitro iztrošila, poganjkov bi bilo manj, obstoječi pa bi se postopoma povesili. Plodovi neobrezanih dreves so pogosto manjši, manj zreli in posledično manj okusni. Neobrezane krošnje pogosto zadržujejo tudi preveč vlage, zaradi česar lahko drevo napadejo različne bolezni, med drugim tudi glivične.

Z obrezovanjem pa poskrbimo za optimalno količino svetlobe in prezračevanja v krošnji, zaradi česar sadje posledično bolje in dlje časa uspeva. Odstranimo tudi poškodovane, bolne ali mrtve dele lesa in tako dodatno poskrbimo za drevo. Drevesa postanejo z obrezovanjem tudi zelo enostavna za vzdrževanje in obiranje sadežev, prav tako lahko na tak način natančno nadzorujemo višino in obliko drevja.

Kdaj je najboljši čas za obrezovanje sadnega drevja?

Večino sadnih dreves bi morali obrezovati, ko so še v stanju mirovanja, to pomeni zgodaj spomladi ali celo pozimi. Seveda pa je čas obrezovanja v veliki meri odvisen od vrste sadnega drevja, vremena oziroma podnebja in seveda vaših ciljev. Ali želite zmanjšati velikost drevesa? Ali pa morda želite spodbuditi mlado sadno drevo, da hitreje raste? Je drevo bolno ali poškodovano? So njegovi plodovi slabe kakovosti? Natančno premišljeno obrezovanje sadnega  drevja ob pravem času v letu vam lahko pomaga doseči cilje in želje.

• Obrezovanje pozimi

Zimsko obrezovanje sadnega drevja je še posebej koristno za mlada drevesa, saj spodbuja bujno rast. Jeseni sadna drevesa potegnejo energijo iz svojih zelenih listov in jo za zimo shranijo v koreninah. Listi se obarvajo, običajno postanejo rjavi in odpadejo z drevesa. Sadna drevesa skorajda mikoli ne rastejo v zimskih mesecih in so v stanju mirovanja. To pomeni, da med zimo porabijo le majhen odstotek shranjenih hranil, da se ohranijo pri življenju.

Zimsko obrezovanje je lahko zelo priporočljivo predvsem v krajih s hladnim podnebjem, saj je drevo v mirovanju, brez listov, cvetov ali sadja. To pomeni, da lahko zelo enostavno opazite strukturo drevesa in se odločite, katere dele obrezati. Kljub temu pa se nekateri sadjarji izogibajo obrezovanju sadnih dreves v zgodnji zimi, saj je takrat rast vej minimalna in posledično drevo ne more zaceliti ran, ki jih povzročijo rezi. Konec zime je zato veliko bolj primeren čas za obrezovanje, saj bo s prihodom pomladi drevo lažje zacelilo rane.

• Obrezovanje spomladi

Ko se bliža pomlad, postanejo dnevi daljši, vreme toplejše, drevesa pa se počasi prebujajo iz mirovanja. V koreninah se nahajajo sladkorji in energija, ki jo bodo uporabila za spomladansko rast. Popki na drevesu se počasi odpirajo, poganjati začnejo listi, cvetje in v nekaterih primerih tudi mlado sadje. Prednost obrezovanja sadnega drevja spomladi je lažje prepoznavanje in odstranjevanje vej, ki niso preživele zime. To je še posebej značilno za breskve ali marelice.

Po drugi strani pa obrezovanje spomladi ne bo v spodbudilo rasti drevesa v tolikšni meri kot če bi ga obrezali že pozimi. Pomlad je najboljši čas za obrezovanje večjih sadnih dreves, če jih želite okrepiti in spodbuditi njihovo kompaktnost. Pomembno pa je, da se zavedate, da se je priporočljivo izogibati obrezovanju jablan med cvetenjem, saj lahko to povzroči širjenje ene najpogostejših bolezni jablan.

• Obrezovanje poleti

Poletno obrezovanje je najboljše, če želite ohraniti majhna sadna drevesa. Ko se rast spomladi upočasni in se porabi velika količina zaloge hranil, se rast skozi poletje začne počasi ustavljati. Ker drevo nima velike zaloge energije, zaradi obrezovanja potem ne bo prav hitro raslo, kar je odličen način, da ustavite rast večjih dreves, če si tega želite. Odlični kandidati za spomladansko ali poletno obrezovanje so češnje, ki lahko zrastejo zelo visoko in bi morda želeli omejiti njihovo rast.  Če opazite, da ima drevo zlomljene ali bolne poganjke, jih lahko obrežete poleti, tudi če ste jih obrezali že pozimi ali spomladi.

• Obrezovanje jeseni

Poleti drevesa s pomočjo fotosinteze pretvorijo sončno svetlobo v sladkorje, ki se shranijo v njegovih listih. Ko se vreme ohladi, se drevo pripravi na mirovanje tako, da te sladkorje počasi premakne v svoje korenine za zimsko zalogo. Jesensko obrezovanje naj bi bilo po mnenju strokovnjakov najmanj primerno, saj z obrezovanjem na drevesu puščamo rane, ki pa se s koncem jeseni in pozimi težje zacelijo ali pa se sploh ne morejo zaceliti. Jeseni obrezujte drevje, ki je vidno bolno in bi se sicer bolezen razširila.

Obrezovanje bolnih dreves

Zima je najboljši čas, da opazite morebitne bolezni sadnega drevja, saj so drevesa gola in dobro pregledna. Vendar obrezovanje bolnega drevja pozimi ni priporočljivo, saj se rane počasneje celijo, veliko bolezni pa je takrat tudi v mirovanju in ne bodo nujno dodatno škodovala drevesu, če z obrezovanjem še malo počakate, vsaj do druge polovice zime. Če pa opazite zelo bolne veje, je običajno vseeno dobra ideja, da jih odstranite, da se bolezen ne razširi znotraj drevesa ali na sosednja drevesa. Pomembno je, da učinkovito prepoznate stopnjo težavnosti bolezni in se odločite, ali je obrezovanje najboljša rešitev in seveda koliko drevesa je treba odrezati.

Kako obrezovati drevje?

Obrezovanje sadnega drevja je ključen del nege in lahko pošteno pripomore k zdravju ter dalji življenjski dobi, vendar je zelo pomembno, da drevje obrezujete pravilno. Z nepravilnim obrezovanjem mu lahko namreč še dodatno škodite. To pomeni izbira pravilnega časa, orodja in tehnike za obrezovanje. Če s tehnikami obrezovanja še nimate izkušenj, je na voljo veliko različnih tečajev, marsikaj pa se lahko naučite tudi sami, če ste seveda prepričani v svoje sposobnosti.

Nekaj nasvetov:

• Uporabite dovolj ostro orodje, da pri obrezovanju nimate težav. Če rez ni gladek, se lahko na vejah pojavijo poškodbe in celo bolezni.
• Ko obrezujete brste, rez vedno opravite v razdalji 2-3 milimetre od brsta, saj se bo les tako najbolj optimalno posušil.
• Večje veje režite v več kosih, s tem preprečite nenapovedan padec vej na tla in morebitne poškodbe.
• V prvih letih rasti sadnega drevja je ključno, da oblikujete krošnjo v piramidni obliki (eden sredinski poganjek in štiri stranske ogrodne veje).
• Orodje za obrezovanje pred začetkom razkužite s toplo milnico ali razkužilom, da preprečite kakršnokoli poškodbo ali okužbo.

Več poglejte tukaj.

Obrezovanje sadnega drevja glede na vrsto

• Češnje: najboljši čas za obrezovanje mladih dreves je spomladi, odraslih pa poleti.
• Marelice: najboljši čas za obrezovanje je pomlad, pozimi se obrezovanja izogibajte, saj so drevesa zelo občutljiva na okužbe.
• Jablane: najboljši čas za obrezovanje je zima, predvsem sredina ali konec zime. Med cvetenjem (spomladi) jih ne smemo obrezovati.
• Slive: najboljši čas za obrezovanje je med pomladjo in sredino poletjem, pozimi se obrezovanju zaradi občutljivosti izogibajte.
• Višnje: najboljši čas za obrezovanje je zgodnja pomlad.
• Hruške: najboljši čas za obrezovanje je zima, zelo priporočljivo je redčenje cvetov in redno ohranjanje oblike.
• Breskve: najboljši čas za obrezovanje je konec zime ali zgodnja pomlad.

obrezovanje-drevja-960×640

obrezovanje-sadnega-drevja-jabolko

obrezovanje-sadnega-drevja-kako-se-lotiti

obrezovanje-sadnega-drevja-spomladi

obrezovanje-sadnega-drevja-znacilnosti

obrezovanje-sadnega-drevja

Pripravil: NaDlani.si; Foto: Pexels, Unsplash, Pixabay

Google Chat je komunikacijska aplikacija oziroma orodje, ki jo je razvil Google. Po letu 2021 je Chat doživel kar nekaj sprememb, zato je pomembno, da ga znamo uporabljati prav vsi. Da bi videli, kako se je Google Hangouts prelevil v Google Chat, smo del prispevka namenili tudi temu. Kako pa se uporablja Google Chat? Našli boste 10 nasvetov za uporabo Google Klepeta. Več o Googlu smo že pisali tukaj.

Kako je nastal Google Chat?

Marca 2017 je Google predstavil Google Hangouts Chat kot neposredno konkurenco priljubljenim orodjem za timsko sodelovanje, kot sta Slack in Microsoft Teams. Platforma je bila zasnovana za izboljšanje komunikacije in sodelovanja znotraj organizacij in skupin.

Google Chat je bil brezhibno integriran v širšo zbirko orodij za produktivnost in sodelovanje Google Workspace (prej G Suite). Ta integracija je uporabnikom omogočila preprosto preklapljanje med e-pošto (Gmail), sodelovanjem pri dokumentih (Google Dokumenti, Preglednice, Predstavitve) in klepetom znotraj ene same platforme, kar zagotavlja enoten in učinkovit delovni prostor.

Nekatere izjemne funkcije Google Chat so vključevale neposredno sporočanje, skupinske klepete, pogovore v nitih, možnost skupne rabe datotek in dokumentov iz Google Drive ter integracijo z aplikacijami in roboti tretjih oseb za povečanje produktivnosti. Poleg tega je Google Chat ponudil robustne zmožnosti iskanja za iskanje preteklih sporočil in datotek, kar je izboljšalo splošno uporabniško izkušnjo.

Da bi olajšal nemoten prehod iz storitve Google Hangouts, je Google uporabnikom in organizacijam ponudil možnosti selitve, da svoje pogovore in stike premaknejo na novo platformo Google Chat. Ta prehod je bil postopen, da se uporabnikom zagotovi postopno prilagajanje na novo izkušnjo klepeta. Kot del prizadevanj za poenostavitev svojih storitev sporočanja je Google v začetku leta 2021 preimenoval Google Hangouts Chat v »Google Chat«. Namen tega preimenovanja je zagotoviti jasnejšo razliko med komunikacijskimi orodji, ki so usmerjena k potrošnikom, in orodji, osredotočenim na podjetja, znotraj Googlovega ekosistema.

Tekoči razvoj storitve Google Chat je vključeval redne posodobitve in izboljšave, saj si je Google prizadeval, da bi bil bolj konkurenčen in bogat s funkcijami v prostoru za timsko sodelovanje in sporočanje. Ta prizadevanja so bila del Googlove širše strategije, da svojim uporabnikom ponudi celovit nabor komunikacijskih in produktivnih orodij.

Nasveti za uporabo:

• Ustvarite svoj prostor: Če uporabljate Google Chat, razmislite o ustvarjanju prostora za skupinske pogovore. V prostoru lahko povezujete pogovore, dodeljujete naloge in delite datoteke. Prostor je kot skupinski klepet na steroidih, kjer lahko storite veliko več. Na mobilni napravi lahko ustvarite nov prostor tako, da tapnete gumb Nov klepet in izberete možnost Ustvari prostor. Nadaljujte s poimenovanjem prostora in dodajte emoji kot njegovo prikazno sliko, če želite. Nato lahko povabite ljudi, da se pridružijo prostoru.
• Hitro preklapljajte med več računi: S preprosto potezo lahko preprosto preklapljate med več računi v aplikaciji Google Chat za Android in iOS. Z enim prstom povlecite navzdol po fotografiji profila v zgornjem desnem kotu aplikacije. Ista poteza je na voljo tudi v mobilnih aplikacijah Gmail in Drive.
• Izklopite obvestila o klepetu z načinom Ne moti: Ste zaposleni na sestanku, vendar vaš telefon ali računalnik nenehno brenči s sporočili v Google Klepetu? Ali pa želite nekaj časa v miru delati na prenosnem računalniku, ne da bi prihajala nova obvestila? V takšnih situacijah lahko začasno utišate dohodna obvestila s funkcijo Ne moti v Google Klepetu. Odprite aplikacijo Google Chat v telefonu Android. Odprite meni. Tapnite Nastavitve. Izberite Ne moti. Izberite trajanje, do katerega želite utišati obvestila o klepetu.
• Preklopite v temni način: Ali raje uporabljate Gmail s svetlo temo v spletu ali v telefonu? Tudi Google Chata vam ni treba uporabljati s svetlo temo. Če želite, lahko storitev sporočanja nastavite na temni način. V Googlovem Chatu za splet boste v meniju z nastavitvami našli možnost preklopa na temno temo. V aplikaciji za Android tapnite Nastavitve v meniju. Nato tapnite Tema in izberite Temno.

• Dodajajte med opravila: Ko imate v Google Chatu pomemben pogovor, lahko poljubno sporočilo dodate kot opravilo, če je to nekaj, na kar se morate pozneje vrniti. Preprosto dolgo pritisnite na sporočilo in izberite možnost Dodaj opravilom. V spletu boste to možnost našli tako, da kliknete gumb menija s tremi pikami poleg sporočila. Sporočilo se nato prikaže na vašem seznamu opravil Google Tasks.
• Samodejno brisanje starih sporočil: Ko imate zasebni pogovor v Google Chatu in ga želite pustiti za seboj, izklopite zgodovino sporočil za ta pogovor. Chat samodejno počisti dnevnik klepetov po 24 urah. Odprite pogovor, za katerega želite izklopiti zgodovino. Nato izberite ime prejemnika in kliknite Izklopi zgodovino.
• Pripnite pogovore na vrh: Ali pogosto dostopate do pogovorov v Google Chat? Lahko ga pripnete na vrh za hiter in enostaven dostop, namesto da bi se trudili, da bi ga našli na seznamu pogovorov. V mobilni napravi dolgo pritisnite na klepet in izberite možnost Pripni. V spletu kliknite meni s tremi pikami poleg klepeta in izberite Pripni.
• Prejemanje e-poštnih obvestil za neprebrana sporočila: Google Chat lahko nastavite tako, da vam pošlje e-pošto za neprebrana neposredna sporočila ali omembe (@). To zagotavlja, da ne zamudite nobenega pomembnega pogovora, ki bi ga že morali videti. Omogočite (ali onemogočite) e-poštna obvestila za neprebrana sporočila Google Chat iz spleta. Odprite Google Chat v spletu. Kliknite Nastavitve v zgornjem desnem kotu. Izberite ustrezno možnost pod E-poštna obvestila v pogovornem oknu, ki se prikaže.
• Uporabite napredno iskanje: Podobno kot Gmail tudi Google Chat ponuja čipe za napredno iskanje in predloge, ki vam pomagajo preprosto najti vsebino, ki jo iščete. Ko iščete v Google Chatu, lahko zožite rezultate glede na vrsto priloge, pogovore, datum, povezave in drugo.
• Odprite klepete v okenskem načinu: Če uporabljate Google Chat za pogovor z več osebami hkrati v osebnem ali prenosnem računalniku, odprite okno za klepet v okenskem načinu. Tako lahko vodite več pogovorov hkrati, ne da bi nenehno preklapljali med zavihki klepeta. Odprite Google Chat v Chromu ali brskalniku po vaši izbiri v računalniku. Odprite klepet, ki ga želite odpreti, v okenski obliki. V zgornjem desnem kotu okna za klepet kliknite Izhod iz celotnega zaslona, ​​da pomanjšate okno za klepet v pojavnem oknu na dnu zaslona. V tej pomanjšani obliki imate lahko odprtih več oken za klepet.

Več si poglejte v tem videoposnetku.

Avtor: Žiga Kastelic, FOTO: google.com, thekeywords.com, PCmag.com

10-nasvetov-za-uporabo-aplikacije-Google-Chat-1024×576

Prehod-iz-Google-Hangouts-v-Gmail-in-Google-Chat

Uporaba-Google-Chat-aplikacije-na-racunalniku-in-telefonu-1024×512-1

Ikona-za-aplikacijo-Google-Chat-1024×538-1

Koliko znaša kilometrina v letu 2023 in do spremembe uredbe? Koliko je kilometrina za prevoz na službenem potovanju in koliko je kilometrina za prevoz na delo in z dela? V prispevku se poglobimo v kilometrino, ki vlada v Sloveniji in preverimo njeno preteklost, kaj jo določa, kakšno bo gibanje v prihodnje in kako jo najlažje izračunati. O ceni goriva pa smo že pisali tukaj.

Koliko je kilometrina v 2023?

Kilometrina za prevoz na delo in z dela v letu 2023 znaša 0,21 € (seveda na kilometer). Kilometrina za prevoz na službenem potovanju pa znaša 0,43 €.

Ali se kilometrina všteva v davčno osnovo? Ne. Povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine 0,21 evra za vsak polni kilometer razdalje. Seveda gre za razdaljo med običajnim prebivališčem delavca in mestom opravljanja dela za vsak dan prisotnosti na delu. To velja, če je mesto opravljanja dela vsaj en kilometer oddaljeno od običajnega bivališča delavca.

Primer izračuna kilometrine v letu 2023

Za primer bomo vzeli 20 kilometrov vožnje do dela in nazaj. Za primer nam bo v pomoč 22 delovnih dni v mesecu. Koliko na koncu meseca znaša prevoz na delo, če se je potrebno do službe voziti 20 km in prav toliko nazaj domov?

Kilometrina: 0,21 € na km

Na delo: 4,2 €

Na delo in z dela: 8,4 €

Skupna kilometrina v mesecu (če ima ta 22 delovnih dni): 184,4 €

Opomba – uredba določa, da če je mesečni znesek nižji od 140 evrov, se v davčno osnovo iz delovnega razmerja lahko ne všteva povračilo stroškov prevoza na delo in z dela v višini 140 evrov mesečno.

Kilometrina, prevoz na delo in z dela – uredba, ki določa

Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, od 1.7. 2022 dalje, je določila znesek kilometrine s spremembo 3. člena (za prevoz na delo in z dela).

1. Povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine 0,21 eura za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela za vsak dan prisotnosti na delu, če je mesto opravljanja dela vsaj en kilometer oddaljeno od delojemalčevega običajnega prebivališča.

2. Če je znesek, izračunan po prejšnjem odstavku za posamezni mesec nižji od 140,00 eurov, se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja pod pogoji iz prejšnjega odstavka ne všteva povračilo stroškov prevoza na delo in z dela v višini 140 eurov mesečno.

3. Mesto opravljanja dela po tej uredbi je mesto, kjer se delo opravlja oziroma se začne opravljati. Običajno prebivališče po tej uredbi je prebivališče delojemalca, ki je najbližje mestu opravljanja dela. Drugo prebivališče delojemalca je običajno prebivališče po tej uredbi le, če se delojemalec od tam vsaj štirikrat tedensko vozi na mesto opravljanja dela.

4. Za določanje oddaljenosti v skladu s tem členom se upoštevajo najkrajše običajne cestne povezave.

5. Če ima delojemalec pravico do uporabe službenega vozila za privatne namene in mu delodajalec za tako uporabo službenega vozila zagotovi tudi gorivo, se povračilo stroškov za prevoz na delo všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

Kilometrina, prevoz na službenem potovanju – uredba, ki določa

Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, od 1.7. 2022 dalje, je določila znesek kilometrine s spremembo 5. člena (prevoz na službenem potovanju).

1. Povračilo stroškov prevoza na službenem potovanju se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine dejanskih stroškov za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi, za prevoz, ki se izvaja z osebnim avtomobilom ali kombiniranim vozilom v komercialne namene, ali za najem osebnega avtomobila.

2. Za povračilo stroškov prevoza na službenem potovanju se šteje tudi povračilo stroškov za takse (letališke takse, peronske karte in podobno), povračilo stroškov za gorivo, če se uporablja službeno vozilo, cestnine in parkirnine ter povračilo stroškov za prevoz in prenos stvari oziroma prtljage.

3. V primeru, da delojemalec uporablja lastno prevozno sredstvo, se povračilo stroškov prevoza na službenem potovanju ne všteva v davčno osnovo do višine 0,43 eura za vsak prevožen kilometer.

4. Povračilo stroškov prevoza na službenem potovanju se ne všteva v davčno osnovo, če je dokumentirano s potnim nalogom in z računi. Iz potnega naloga mora biti razvidna odobritev delodajalca za posamezno vrsto prevoza.

5. Javno prevozno sredstvo po tej uredbi je prevozno sredstvo, s katerim se opravlja javni prevoz. Javni prevoz po tej uredbi je prevoz, ki je pod enakimi pogoji dostopen vsem uporabnikom prevoznih storitev in se izvaja v komercialne namene.

Prevoz na delo, nekoč kolektivne pogodbe, danes razlika le javni sektor

Le na podlagi nekaj kolektivnih pogodb – kot bi bile po stari uredbi, ki je veljala do 31. 12. 2004 – se še izplačuje povračilo za prevoz na delo v višini 15 % cene neosvinčenega m. bencina 95. oktanov oz. na službenem potovanju v višini 30 % cene neosvinčenega m. bencina 95. oktanov. Zakon o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov je določal izplačevanje v taki višini.

Pravila pri izplačilu stroškov prevoza v javnem sektorju:

Določi se povračilo stroškov kilometrine v višini 10 odstotkov cene neosvinčenega motornega bencina 95-oktanov. Vendar ne manj kot 30 evrov, tudi samo povračilo stroškov v višini 30 evrov se izplača glede na dejansko število prihodov in odhodov na delo. V kolikor pa javni uslužbenec predloži dokazilo o nakupu vozovnice za javni prevoz, se mu povrnejo stroški v višini te vozovnice.

Še več informacij, pa lahko najdete tukaj.

Spremembe zneskov kilometrine v zadnjih letih

V nadaljevanju seznam zneskov kilometrine pri prevozu na delo in prevozu na službenem potovanju od 1. januarja 2010. Pred tem je znesek kilometrine v veliki večini znašal 30 % cene neosvinčenega bencina 95 oktanov za prevoz na službenem potovanju in 15 % cene neosvinčenega bencina 95 oktanov za prevoz na delo in z dela.

Prevoz na delo in z dela:

• od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2010 – 0,18 €
• od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011 – 0,18 €
• od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2012 – 0,18 €
• od 1. 1. 2013 do 31. 12. 2013 – 0,18 €
• od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2014 – 0,18 €
• od 1. 1. 2015 do 31. 12. 2015 – 0,18 €
• od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2016 – 0,18 €
• od 1. 1. 2017 do 31. 12. 2017 – 0,18 €
• od 1. 1. 2018 do 31. 12. 2018 – 0,18 €
• od 1. 1. 2019 do 31. 12. 2019 – 0,18 €
• od 1. 1. 2020 do 31. 12. 2020 – 0,18 €
• od 1. 1. 2021 do 31. 12. 2021 – 0,18 €
• od 1. 1. 202 do 30. 6. 2022 – 0,18 €
• od 1. 7. 2022 do (velja v 2023) – 0,21 €

Prevoz na službenem potovanju:

• od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2010 – 0,37 €
• od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011 – 0,37 €
• od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2012 – 0,37 €
• od 1. 1. 2013 do 31. 12. 2013 – 0,37 €
• od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2014 – 0,37 €
• od 1. 1. 2015 do 31. 12. 2015 – 0,37 €
• od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2016 – 0,37 €
• od 1. 1. 2017 do 31. 12. 2017 – 0,37 €
• od 1. 1. 2018 do 31. 12. 2018 – 0,37 €
• od 1. 1. 2019 do 31. 12. 2019 – 0,37 €
• od 1. 1. 2020 do 31. 12. 2020 – 0,37 €
• od 1. 1. 2021 do 31. 12. 2021 – 0,37 €
• od 1. 1. 202 do 30. 6. 2022 – 0,37 €
• od 1. 7. 2022 do (velja v 2023) – 0,43 €

Avtor: ŽK, FOTO: pixabay.com

kilometrina-1-962×640

Kilometrina-2023

Kilometrina-v-letu-2023-znasa-021-E-1024×682-1

Kilometrina, prevoz na sluzbenem potovanju

koliko-znasa-kilometrina-2023

Vnetje sinusov, pogosto imenovano tudi sinuzitis, se kaže kot okužba in zatečenost nosne votline. Gre za vnetje tkiv v sinusih, ki povzroča bolečine, zamašen nos in izcedek, včasih so prisotni tudi drugi simptomi. Vzrok za nastanek je najpogosteje virus, v nekaterih primerih pa lahko vnetje povzročijo bakterije ali glivice, redkeje je posledica avtoimunskih bolezni in alergij. Več o boleznih pa najdete tukaj.

Vnetje sinusov – 4 vrste

Vrsta sinusne okužbe je odvisna od tega, kako dolgo traja in kako pogosto se pojavi.

Akutno vnetje sinusov: vnetje traja manj kot štiri tedne, ponavadi ga spremlja prehlad ali druge dihalne okužbe.

Subakutno vnetje sinusov: subakutna sinusna okužba traja med štirimi in dvanajstimi tedni.

Ponavljajoče se akutno vnetje sinusov: akutno vnetje se obravnava kot ponavljajoče, če se ponovi štirikrat ali večkrat v enem letu, pri čemer vsako vnetje traja sedem dni ali več.

Kronično vnetje sinusov: kronična vnetja trajajo več kot dvanajst tednov in/ali se ponavljajo takoj po ozdravitvi.

Glavni simptomi

Vneti sinusi so ponavadi podobni prehladu, najpogostejši simptomi so:

• bolečine okoli nosu, na obrazu, v zobeh ali ušesih
• močnejši izcedek iz nosu, ki je obarvan
• zamašen nos
• bolečine ali pritisk v sinusih
• glavobol
• vročina
• kašelj
• hripavost

Bolniki se najbolj pogosto soočajo z zatekanjem nosne votline, kar otežuje vonj, okus in dihanje, včasih se lahko zaradi tega spremeni tudi glas. Nič neobičajnega niso sinusni glavoboli, ki nastanejo zaradi pritiska in otekanja v sinusih. To se pogosto poslabša, ko ležite ali spreminjate položaj glave. Oteženo dihanje vas prisili k dihanju skozi usta, kar pa lahko izsuši žrelo in grlo ter povzroči neprijeten občutek in kašelj.  Občasno se lahko pojavi tudi vročina, ki pa pri vnetju sinusov sicer ni zelo pogosta. Več najdete tukaj.

Podobne bolezni, ki jih pogosto zamenjamo za vnete sinuse

Če niste prepričani, ali imate vnetje sinusov in vaše težave trajajo več kot štirinajst dni, se je najbolje posvetovati z zdravnikom. Simptomi akutnih vnetij sinusov sicer trajajo vsaj deset dni brez izrazitega izboljšanja, je pa res, da imajo nekatera druga zdravstvena stanja podobne simptome kot vneti sinusi. To so na primer razne alergije, težave z zobmi ali polipi, kar lahko vpliva na bolečine v sinusih. Najbolj točno diagnozo in ustrezno zdravljenje vam bo seveda znal postaviti zdravnik.

Kako pozdraviti vnete sinuse?

Žal je zdravljenje vnetih sinusov dolgotrajen postopek in se lahko razlikuje glede na to, kako huda je okužba ter kdaj jo začnete ustrezno zdraviti.

Antibiotiki

Če so vzrok za vnetje sinusov bakterije in se simptomi ne izboljšajo po desetih dneh, lahko zdravnik v nekaterih primerih predpiše antibiotik.

Zdravila brez recepta

V lekarni lahko kupite zdravila brez recepta, ki vam lahko olajšajo simptome ter pospešijo okrevanje. Obstaja več vrst nosnih pršil, ki vam pomagajo odmašiti sinuse in jih lahko uporabljate na kratki rok, vendar morate biti pri uporabi pazljivi ter upoštevati navodila, saj lahko dolgotrajna uporaba celo poslabša simptome. Če je vnetje sinusov posledica alergij, vam lahko pomagajo tudi antihistaminiki, vendar se pred jemanjem kateregakoli zdravila nujno posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.

Kako si lahko pomagate sami? 

Inhalirajte zeliščni poparek

Ta način so uporabljale že naše babice za zdravljenje prehlada in zamašenega nosu. V večjem loncu zavrite vodo in poparite razna zelišča, ki blagodejno vplivajo na dihala: kamilico, žajbelj, materina dušica, rožmarin, sivka. Po želji dodajte še morsko sol in eterična olja ter poskusite čim več časa vdihavati zeliščno paro.

Izpirajte nos s solno raztopino

Fiziološko raztopino lahko kupite v lekarni ali pa si jo pripravite sami. Nos lahko izpirate tudi samo z vodo, ampak je priporočljivo, da uporabljate destilirano vodo oziroma prekuhano, če ste jo natočili iz pipe.

Poskrbite za ustrezno hidracijo in pijte veliko toplih napitkov

Čim več zaužite tekočine bo blagodejno vplivalo na sinuse in pospešilo zdravljenje. Pijte veliko toplih napitkov in čajev ter si privoščite vitaminske juhe in smutije.

Privoščite si vročo prho ali kopel, uporabljajte tople obkladke

Vroč in vlažen zrak vam lahko pomaga pomaga odmašiti sinuse. Polaganje toplih obkladkov na predel sinusov bo olajšalo bolečine in zmanjšalo oteklino.

Izogibajte se nezdravim navadam

Če kadite, to navado opustite vsaj medtem, ko okrevate. Izogibajte se tudi nezdravi prehrani in alkoholu ter uživajte čim bolj svežo ter hranilno hrano.

Ponoči si podložite vzglavje

Z ležanjem se lahko zamašeni sinusi še dodatno psolabšajo, zato vam svetujemo, da poskrbite za višji vzglavnik kot običajno. Ne naprezajte se in počivajte ter pustite telesu čas, da se pozdravi.

Kdaj k zdravniku?

Vneti sinusi se ponavadi pozdravijo brez zdravniške pomoči, vendar morate biti pozorni na vse nenavadne ali dlje trajajoče simptome, ki bi vam lahko pustili dolgotrajne posledice. Zdravnika obiščite, če presodite, da so vaši simptomi zelo hudi in trajajo več kot deset dni brez vidnih izboljšav, če se spopadate s kronični vnetji ali imate druge pridružene bolezni. V redkih primerih lahko vneti sinusi poškodujejo očesno votlino, možgane ali celo kosti. Če imate lahko kronični ali ponavljajoči se sinuzitis, vas bo zdravnik po vsej verjetnosti poslal na dodatne preiskave, da ugotovi in odpravi vzrok.

Če občutite spodnje simptome, se k zdravniku odpravite takoj:

• vročina nad 40 stopinj Celzija
• zmedenost, težave z govorom
• togost vratu
• spremembe vida

Kako dolgo običajno traja zdravljenje?

Vneti sinusi se pogosto začnejo izboljševati sami od sebe po približno desetih dneh. Če simptomi trajajo dlje časa brez izboljšanja ali se poslabšajo, se obrnite na zdravnika, da začne zdraviti primarni vzrok vnetja. Akutni sinuzitis običajno z ustreznim zdravljenjem mine v enem do dveh tednih. Kronično vnetje zahteva več časa in ponavadi tudi obisk specialista. Ustrezna higiena, zdrav življenjski slog in takojšnje zdravljenje simptomov lahko pomagajo skrajšati trajanje okužbe.

Vnetje sinusov pri otrocih

Kako prepoznati, da ima vaš otrok vnete sinuse?

• prehlad, ki traja več kot sedem dni in ga spremlja povišana telesna temperatura
• gost, obarvan izcedek iz nosu
• otekanje oči
• izcedek iz grla, kašelj, neprijeten zadah
• bruhanje
• glavoboli
• bolečine v ušesih

Najbolj natančno bo diagnozo postavil pediater in predlagal tudi ustrezno zdravljenje. Ponavadi vneti sinusi pri otrocih ne predstavljajo velike težave, nevarnosti ali zapletov, seveda pa je pomembno, da ste pozorni na vsak simptom in spremembe.

Kako lahko v prihodnje preprečite vnetje sinusov?

Pomembno je, da krepite odpornost in imunski sistem ter naredite vse, kar je v vaši moči, da skrbite za svoje zdravje. Preventiva vključuje:

• zdrava in uravnotežena prehrana
• dovolj fizične aktivnosti
• izpostavljanje dnevni svetlobi in svežemu zraku
• izogibanje alergenom in onesnaženemu okolju
• skrb za higieno
• iskanje rešitev, kako se spopadati s stresom
• kvaliteten in zadosten spanec

vnetje-sinusov-960×640

vnetje-sinusov-odpornost

vnetje-sinusov-simptomi

vnetje-sinusov-caj

vnetje-sinusov-prehlad-1

Pripravil: NaDlani.si; Foto: Pexels, Unsplash, Pixabay