NaDlani.si — Bodite na dlani tudi vi!

Čeprav se morda zdi, da je mobilni telefon zgolj priročno orodje za delo, je za mnoge zaposlene postal simbol stalne dosegljivosti, nenehnega pritiska in prepletanja zasebnega ter poklicnega življenja. Pričakovanje, da bomo vedno na voljo, tudi po zaključku delovnega časa, je postalo tako običajno, da marsikdo niti ne ve, da mu zakon to več ne nalaga. S 16. novembrom 2024 je v Sloveniji začela veljati pravica do odklopa – in če vaš delodajalec tega ne spoštuje, imate v rokah konkretne možnosti za ukrepanje. Pravica do odklopa: kaj sploh pomeni? Zakon določa, da delavec zunaj svojega delovnega časa – torej med počitkom, dopustom, bolniško odsotnostjo ali katero koli drugo upravičeno odsotnostjo – NI dolžan odgovarjati na službene klice, e-pošto ali kakršna

Ko je slovenska vlada septembra 2022 uvedla regulacijo cen električne energije, je bilo jasno – brez tega ukrepa bi gospodinjstva in podjetja doživela ceno šoka, ki bi še bolj poglobila draginjo in energetsko krizo. Zdaj, po več kot dveh letih, prihaja prelomni trenutek – 1. marca 2025 se regulacija končuje. A ključno vprašanje, ki si ga zastavljajo številni odjemalci, je: kaj bo to pomenilo za naše položnice? Bodo stroški elektrike res ostali primerljivi, kot trdi največji slovenski dobavitelj GEN-I, ali pa nas čakajo neprijetna presenečenja? GEN-I: "Ne skrbite, cene bodo ostale primerljive" GEN-I, eden največjih ponudnikov električne energije v Sloveniji, zagotavlja, da položnice ne bodo dramatično poskočile, saj so prilagodili redni cenik. Njihova obljub

Slovenski trg dela že leta ni bil tako napet. Delodajalci tarnajo, da delovne sile ni, delavci pa, da pogoji niso vzdržni. Po eni strani primanjkuje tisoče ljudi v ključnih panogah – zdravstvo, gostinstvo, transport, tehnične stroke –, po drugi pa v določenih poklicih že nastaja presežek. Se torej soočamo s pomanjkanjem ali le z napačno razporeditvijo kadrov? Podatki Zavoda za zaposlovanje kažejo, da je v Sloveniji trenutno več kot 4200 prostih delovnih mest, a realnost je precej bolj kompleksna, kot se zdi na prvi pogled. Čeprav se delodajalci trudijo zapolniti vrzeli, primanjkljaj delovne sile ni le številka na papirju – pomanjkanje določenih profilov že vpliva na kakovost storitev, gospodarsko rast in celo vsakdanje življenje ljudi. Zdravstvo: rdeča nit slo

Varnostna situacija na območju Policijske uprave Novo mesto ostaja dinamična, saj so policisti v zadnjih 24 urah obravnavali 51 nujnih primerov in na številko 113 prejeli 154 klicev. Med najpomembnejšimi dogodki izstopajo kršitve prometnih predpisov, vlomi in tatvine ter nedovoljeni prehodi državne meje. Vse te tematike že dalj časa vzbujajo zaskrbljenost tako pri varnostnih organih kot pri lokalnih prebivalcih. Prometna varnost in neodgovorni vozniki Varnost na cestah ostaja ena izmed osrednjih skrbi policije, saj kljub stalnim opozorilom in poostrenemu nadzoru nekateri vozniki še vedno ravnajo neodgovorno. Policisti so na avtocestnem odseku pri Obrežju obravnavali dva primera izrazite prekoračitve hitrosti, ki sta še enkrat pokazala, da se kljub visokim kaznim in nev

V 68. letu starosti je umrl dolgoletni sindikalist Ladislav Rožič, so za STA potrdili v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Rožič je bil zadnja leta generalni sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije pri ZSSS in član nadzornega sveta Kapitalske družbe, v preteklosti pa je bil tudi državni svetnik. Rožič je bil zadnja leta poznan predvsem kot borec za pravice zaposlenih v trgovini. Bil je eden najbolj aktivnih zagovornikov zaprtja trgovin ob nedeljah, ki ga so ga poslanci na predlog sindikata delavcev trgovine uzakonili leta 2020. Konec leta 2023 je sindikat pod Rožičem sprožil tudi peticijo za dostojno plačilo in delo v trgovini, s katero so na koncu uspeli doseči podaljšanje kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine. Novembra lani je odmevala tudi k

Vsako leto ob objavi podatkov o plačah se ponovi ista zgodba – primerjave, vprašanja, kritike in iskanje odgovorov. So zaposleni v javnem sektorju res privilegirani? Zakaj so v določenih regijah plače bistveno nižje od povprečja? In ali je dvig plač v zasebnem sektorju znak gospodarske rasti ali zgolj odraz inflacije? Podatki Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) razkrivajo zanimivo sliko. Povprečna bruto plača v Sloveniji je v letu 2024 znašala 2.394,92 evra, neto pa 1.526,02 evra. Rast je bila opazna – nominalno 6,2 % višja kot leto prej, realno pa 4,1 %. Toda, če pogledamo podrobneje, vidimo pomembne razlike med sektorji, regijami in celo meseci. Javni proti zasebnemu sektorju: Razlika, ki ni zanemarljiva Povprečna bruto plača v zasebnem sektorju je

Podnebni svet je na seji obravnaval, a še ni sprejel dveh ukrepov za zmanjšanje emisij v prometu: znižanje omejitve hitrosti na avtocestah s 130 na 110 km/h in v stanovanjskih območjih s 50 na 30 km/h. Predlog temelji na znanstvenih dognanjih in ciljih za omejitev globalnega segrevanja, poroča 24ur. Transport predstavlja več kot tretjino emisij v Sloveniji, pri čemer 70 % prispeva osebni avtomobilski promet. Poleg vpliva na podnebje ima promet visoke družbene in ekonomske stroške, vključno z nesrečami, onesnaženjem zraka in zastoji, ki skupaj znašajo okoli 4,5 % BDP. Znižanje hitrosti bi prineslo številne koristi: manjše emisije, nižjo porabo goriva (16 % pri fosilnih gorivih in 24 % pri električnih vozilih), manj nesreč in bolj tekoč promet. Izkušnje iz tujine k

Slovenija je v zadnjih štirih letih porabila 163,7 milijona evrov za nabavo cepiv proti covidu-19. Na prvi pogled razumljivo – cepljenje je bilo ključno orodje v boju proti pandemiji. A danes, ko se ozremo nazaj, se zastavlja neprijetno vprašanje: ali je bilo vse to res potrebno? Podatki so zgovorni. Od skupno 7,6 milijona nabavljenih odmerkov jih je bilo zavrženih več kot 3 milijone. Nekaj cepiva se je doniralo, nekaj so ga prevzeli izvajalci cepljenja, ki ga niso uspeli uporabiti – a na koncu dneva ostaja dejstvo: ogromen del javnega denarja je šel v nič. In Slovenija pri tem ni osamljena. Po količini zavrženega cepiva na prebivalca smo tretji v EU, takoj za Belgijo in Nemčijo. Evropska komisija je do danes skupno zavrgla že 215 milijonov odmerkov, kar je vredno osup

Vsako leto ob tem času se v javnosti razplamtijo razprave o redni uskladitvi pokojnin. Koliko bo zvišanje? Ali bo dovolj za kritje višjih življenjskih stroškov? Kako se bo to poznalo pri tistih z najnižjimi pokojninami? Čeprav se zdi, da so odstotki in številke hladni in neosebni, imajo za več kot 647.600 upokojencev v Sloveniji zelo konkreten pomen – vsak dodaten evro lahko vpliva na kakovost življenja. Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) bo danes določil višino letne uskladitve pokojnin, ki bo stopila v veljavo že s februarskim izplačilom. Po predhodnih izračunih in glede na statistične podatke iz preteklega leta naj bi ta znašala okoli 4,5 odstotka. A preden se prehitro razveselimo – kaj to v praksi pomeni? Matematika pokojninske usklad

Nedavno zaprtje Centra za socialno delo (CSD) Dolenjska in Bela Krajina, Enota Metlika, je povzročilo val ogorčenja in razprav v slovenski javnosti. Center, ki se nahaja na Cesti XV. brigade 27 v Metliki, je bil zaprt iz varnostnih razlogov, kar je sprožilo številne odzive, med njimi tudi ostro kritiko politika Zmaga Jelinčiča Plemenitega. Jelinčičeva kritika vlade in EU Zmago Jelinčič Plemeniti, znan po svojih kontroverznih izjavah, je na družbenih omrežjih ostro kritiziral vlado in Evropsko unijo zaradi njihovega pristopa k romski skupnosti. V svoji objavi je uporabil žaljiv izraz za Rome in izrazil nezadovoljstvo s trenutnimi predpisi, ki po njegovem mnenju favorizirajo romsko skupnost na račun varnosti in dobrobiti večinskega prebivalstva. Njegove izjave so sproži